Veliki teden predstavlja vrhunec cerkvenega leta, saj se takrat spominjamo Kristusovega trpljenja in vstajenja. Veliki teden se začne na cvetno nedeljo in doseže višek ob velikonočnem tridnevju.

Veliki četrtek se je začel z večerno sv. mašo, na kateri smo se spominjali Jezusove zadnje večerje z apostoli. Jezus je pri zadnji večerji s svojimi učenci obhajal velikonočno večerjo, blagoslov kruh in vino ter ju dal jesti in piti učencem. Kristjani verujemo, da je Jezus ob tem spremenil svoje telo in vino v svojo kri, zato veliki četrtek velja za ustanovitveni dan evharistije. Na ta dan je Jezus postavil zapoved medsebojne ljubezni, kar je simbolično storil z umivanjem nog učencem. In v počastitev tega spomina je g. župnik Ludvik tudi letos 12 možem iz naše župnije umil noge.

Na veliki petek ni bilo sv. maše (je namreč edini dan v cerkvenem letu, ko ni maše). V prvem delu opravila velikega petka je potekalo branje pasijona – poročila o Jezusovem trpljenju, v drugem čaščenje križa, v tretjem pa obhajilni del, ko je g. župnik posvečene hostije, ki jih je prinesel iz ječe, odnesel v Božji grob.

Na veliko soboto zjutraj je g. župnik najprej blagoslovil velikonočni ogenj in vodo, s katerima verniki pokadimo in blagoslovimo domove. Skozi cel dan se je v župnijski cerkvi in po različnih podružnicah naše župnije razvrstil blagoslov velikonočnih jedi. Večerno praznovanje velikonočne vigilije (bdenja) pa nas je uvedlo v skrivnost Jezusovega vstajenja. Poseben pomen na ta dan imajo blagoslov ognja, hvalnica velikonočni sveči in obnovitev krstnih zaobljub.

Vrhunec praznovanja pa je bila vstajenjska procesija z Najsvetejšim in slovesna sveta maša.

M. P.

Fotogalerija!