CVETNA NEDELJA, 24. marec
Jezus slovesno pride v Jeruzalem, množice ga pozdravljajo z zelenjem in mu vzklikajo Hozana. Enako smo tudi mi prinesli zelenje k blagoslovu v cerkev. Obhajanje velikega tedna začnemo z branjem Jezusovega trpljenja.

VELIKI PONEDELJEK, 25. marec – Gospodovo oznanjenje
Na »Materinski dan« lepo vabljeni k sv. maši zjutraj ob 8.00 ali zvečer ob 18.00.

VELIKI TOREK, 26. marec
Leskovška župnija je povabljena, da ta dan preživi v POSTU IN MOLITVI ZA DOMOVINO. Najbrž ni potrebno posebej poudarjati, kako pomembno je v tem času moliti za našo predrago Slovenijo.

VELIKI ČETRTEK, 28. marec – začetek bogoslužja ob 18.00
Jezus je povabil svoje učence k zadnji večerji. S svojim zgledom pokaže, kakšna naj bo ljubezen med ljudmi, zato bo duhovnik tudi ta večer umil noge dvanajstim možem, ki predstavljajo apostole. Po večerji Jezus odide na Oljsko goro. Skupaj z njim v molitvi bedimo tudi mi.

VELIKI PETEK, 29. marec – začetek bogoslužja ob 18.00
Dan Jezusovega trpljenja in smrti na križu. Pri obredu zvečer bomo najprej poslušali Božjo besedo, sledijo slovesne prošnje vernikov. Središče bogoslužja je češčenje svetega križa, znamenja našega odrešenja. Tudi ta dan, čeprav ni sv. maše, bomo lahko prejeli sveto obhajilo. Nato bomo molili ob Jezusu v božjem grobu.

VELIKA SOBOTA, 30. marec – začetek bogoslužja ob 18.00
Jezus počiva v grobu. Zjutraj ob 6.30 bo pri cerkvi blagoslov velikonočnega ognja, ki ga nato raznašalci ponesejo po domovih. Dogodke velikega tedna simbolično ponazarjajo velikonočna jedila, ki jih ta dan prinesemo k blagoslovu.
Praznovanje Jezusovega vstajenja začnemo s pomenljivim bogoslužjem velikonočne vigilije zvečer ob 18.00. Najprej se bomo zbrali ob ognju, s katerim prižgemo velikonočno svečo. Počastili bomo svečo, ki pomeni Kristusa, Luč sveta. Ob tej luči bomo tudi mi prižgali svoje sveče. Nato bomo poslušali svetopisemska besedila, ki pripovedujejo o čudovitih božjih delih svojemu ljudstvu. Po štiridesetih dneh postnega časa zopet zapojemo Aleluja in še zadnjič se bodo za letošnjo veliko noč oglasile naše stare orgle. Med krstnim bogoslužjem bomo obnovili krstne obljube. Višek obhajanja je evharistična daritev.

VELIKA NOČ, 31. marec – slovesni in zapovedani praznik
Ob 6.45 se pri Božjem grobu začne vstajenjska slovesnost, ki se nadaljuje z velikonočno procesijo. Po končani procesiji bo slovesna sv. maša. Druga maša bo kot običajno ob 10.00. Pri obeh pa bo ofer za nove orgle.

Prvi vikend v marcu smo se animatorji in skupina letošnjih birmancev pod vodstvom brata Marka iz Krškega odpravili na duhovni vikend v Leničev dom v Sajevcah. Tema duhovnega vikenda je bila plovba skozi življenje. Življenje, ki je včasih kot razburkano morje polno čeri. Na kateri lahko vsak posameznik izbere plovbo s posadko, ali pa pluje sam. Mnogokrat se zgodi, da doživimo kakšen brodolom, nevihto ali preprosto samo nevšečnosti. Vendar vedno na nas pazi angel varuh, ki nam vrže rešilni jopič. Skozi delavnice, pogovor, sveti maši in zabavo smo se priporočali Bogu, da bi nas varno vodil skozi življenje in nam ob nevarnostih poslal rešilni jopič. Kajti v današnjem svetu je ogromno čeri, kot so alkohol, droge, spolnost, zasvojenosti (računalnik, televizija, hrana …), ki kar čakajo, da naletimo nanje.

Petkov večer smo izkoristili za ogled filma z naslovom Pijevo življenje, pripoved o dečku, sinu lastnika živalskega vrta, ki ve vse o živalih in je obenem iskren pripadnik treh različnih veroizpovedi. Ko s starši potuje v Kanado, doživi brodolom in se znajde v reševalnem čolnu sam z velikim bengalskim tigrom. Začne se dolga, naporna in slikovita robinzonada, v katero mora deček vpreči vse svoje znanje in iznajdljivost ... V zelo poznih večerih urah smo se odpravili spat, nasledje jutro pa smo začeli z budnico, telovadbo in jutranjo molitvijo. Po zajtrku smo imeli delo v skupinah, kjer smo se pogovarjali, brali in razmišljali o Božji besedi ter spoznavali samega sebe. Sobotno popoldne smo namenili sveti spovedi, ki so jo vodili trije spovedniki in odkritim besedam o pasteh zasvojenosti. Birmanci so si zamislili bližnjega, ki je zapadel v zasvojenost in mu napisali iskreno pismo pomoči. Pripravili smo tudi dve sveti maši, pri katerih smo vsi aktivno in poglobljeno sodelovali. V hiši pa ni manjkalo niti zvoka trobente in harmonike ter zabavnih iger J V nedeljo smo se po sveti maši in kosilu poslovili, si zaželeli, da se čim prej spet vidimo in polni novih spoznanj, prijateljstev in čudovitih vtisov odšli domov. Najlepše se zahvaljujemo bratu Marku, ki je poskrbel za rdečo nit celotnega programa in nas je zabaval s pripovedovanjem o svojih doživetjih J

Nekaj vtisov birmancev:          
»Všeč so mi bili nove razlage, sprehodi, igre in film. Naučila sem se uporabljati Sveto pismo.«
»Super! Uživali smo. Brat Marko se je odlično pripravil na duhovni vikend. Spoved mi je dala misliti. Lepa maša.«           
»Bilo mi je zelo dobro. Všeč mi je bila spoved, ker ni bilo treba vse na hitro povedati, ampak smo se s spovedniki pogovarjali. Všeč mi je bil tudi film, pa tudi hrana ni bila slaba.«
»Bilo mi je všeč, ker smo se pripravili na sveto birmo. Animatorji in brat Marko so zelo dobri ljudje. Hrana je bila odlična.«        
»Ni mi bil všeč tek, premalo prostega časa in pozno v posteljo ter hitro iz nje.«
»Všeč mi je bilo skupinsko delo. Imeli smo premalo prostega časa in spanca. Ponoči smo morali imeti odprta vrata. Nekateri so preveč smrčali. Animatorji so nam vzeli vse sladkarije, kar ni bilo v redu.«

Animatorji

Fotografije!

 

   Postni čas, ki se začne s pepelnično sredo, nas vsako leto pripravlja na veliko noč. Naj bo to res čas milosti, duhovne poglobitve in dobrih del, ki jih bomo darovali za potrebe Cerkve in vsega sveta.
   Cerkev za postni čas določa tudi posebne oblike spokornosti. Strogi post je na pepelnično sredo (letos 13. februarja) in na veliki petek (letos 29. marca). Ta dva dneva se le enkrat na dan do sitega najemo in se zdržimo mesnih jedi. Strogi post veže od izpolnjenega 18. leta do začetka 60. leta.
   Samo zdržek od mesnih jedi je na vse petke v letu. Zunaj postnega časa smemo zdržek od mesnih jedi zamenjati s kakim drugim dobrim delom pokore ali ljubezni do bližnjega. Zdržek od mesnih jedi veže vernike od izpolnjenega 14. leta. Kadar je praznik (cerkveni ali državni) na petek ali je kakšna slovesnost v družini (poroka, pogreb …), post in zdržek odpadeta.       
   Za duhovnike, redovni
ke in redovnice, ki se hranijo doma, ne velja olajšava za petke zunaj postnega časa.

 

Pepel

Za pepeljenje na pepelnično sredo sežgemo oljčne vejice, ki so bile blagoslovljene na cvetno nedeljo prejšnjega leta. Takrat so oznanjale Kristusov slovesni vhod v Jeruzalem in k nam.
Zdaj pa nas hočejo spomniti njegovega prihoda ob naši smrti in ob koncu časov. Takrat so bile znamenje življenja, zdaj so znamenje »smrti«.
Oboje pa zato, da bi ga v življenju in smrti pozdravljali: »Hozana, blagoslovljen, ki prihajaš!«
Oljčne vejice in drugo zelenje spremeni v pepel ogenj. Ogenj, ki vse spreminja in uničuje, je čas. V njem vse mineva, ugaša, hira, umira; tudi naše življenje – celo cvetoča mladost. Vsega tega se najbrž premalo zavedamo. Zato nas pepeljenje na začetku postnega časa opomni, naj bi se sredi vsega svojega bogatega življenja zavedali: vse je minljivo
, vse zemeljsko ima svoj končni cilj pri Bogu. Pepeljenje nas torej po eni strani spominja na smrt, na drugi strani pa spodbuja k življenju z Bogom.

Na pepelnično sredo, 13. februarja bo v cerkvi sv. maša z obredom pepeljenja zjutraj ob 8.00 in zvečer ob 18.00.
V postnem času vabljeni k pobožnosti križevega pota vsak petek pred večerno mašo v župnišču ob 18.00,
ob nedeljah popoldne ob 15.00 pa v cerkvi.

Vse poti vodijo v Rim...

            ... je vsem znan, sicer že rahlo obrabljen stavek, toda ob nekaterih priložnostih še vedno aktualen in veljaven. Tokrat mu moramo priznati veljavo v povezavi z 35. evropskim srečanjem mladih, ki je potekalo od 28. decembra 2012 do 2. januarja 2013. Srečanja se je udeležilo tudi 8 mladih iz naše župnije in diakon Dejan.

            Rim je glavno mesto Italije in eno izmed največjih mest v Evropi s približno dvema miljonoma in pol prebivalcev. Znan je tudi kot večno mesto. Razprostira se na bregovih reke Tibere in na sedmih mestnih gričih. V središču mesta je najmanjša neodvisna država na svetu, Vatikan. Poleg vseh teh dejstev, pa je Rim še veliko več.

            Rim nas je sprejel v prelepo in sončno petkovo jutro. Z nahrbtniki, potovalkami in kovčki smo se najprej peš odpravili proti zbirni točki za Slovence. Tam nas je pričakal že prva dobra novica. Ker je bila naša skupina malo večja (z nami sta bila še dva bogoslovca in mladenič iz Novega mesta, kasneje pa sta se nam pridružila še dva Primorca) je bilo malo upanja, da bomo skupaj. A nekako nam je uspelo. Natovorjeni še z zemljevidi in napotki, smo se odpravili proti naši novi župniji in našim novim družinam. Naša župnija je bila približno eno uro vožnje oddaljena od centra Rima in samo 20 minut vožnje do morja. Domačini so nas zelo gostoljubno sprejeli, na žalost, pa niso znali govoriti nič drugega kot italijansko. Vsak dan je potekal približno enako: zgodnje prebujanje v hladnem stanovanju (Italijani očitno zelo varčujejo z gretjem), zajtrk z družino, molitev in delavnice na župniji, dopoldansko potepanje po mestu, kosilo na Circus Maximus, popoldansko potepanje po mestu, molitev, ki je bila vsak večer v drugi baziliki in nato pozno zvečer vrnitev k družinam. Vsak dan nas je Dejan preganjal po ulicah Rima, da le nebi zamudili kakšne stvari. V šali smo mu zmeraj govorili, da nas naskrivaj pripravlja na maraton. Bazilika Svetega Petra in Vatikan, Fontana di Trevi, angelski grad, španske stopnice. To je samo nekaj od mnogih znamenitosti, ki smo jih videli. Nažalost pa nam je zmanjkalo časa za ogled Vatikanskega muzeja. Posebnost letošnjega evropskega srečanja mladih pa je bila molitev s papežem Benetiktom XVI. na trgu Svetega Petra. Še nikoli nisem bila tako blizu papeža, samo nekaj metrov razdalje. In ko si v množici več tisoč mladih, ki ga z vzkliki pozdravljajo, se v tebi mešajo neverjetni občutki. Očitno pa to ni le navaden stric, kot bi marsikdo rekel. Novo leto smo preživeli vsi skupaj na župniji. Domačini so se res odlično izkazali. Najprej smo imeli v dvorani skupno večerjo, malo smo zaplesali in se nato odpravili v cerkev, kjer smo v molitvi dočakali polnoč. In potem žur skoraj do jutranjih ur. Dvorana se je spremenila v diskoteko in plesali smo vsi, mladi in stari. Pridružil se nam je celo župnik. Prvi dan novega leta smo preživeli pretežno pri družinah gostiteljicah. Zvečer smo se še zadnjič sprehodili skozi Rim. Na žalost nas je naslednje jutro čakal odhod domov.

            Rim je bil je res nepozabno doživetje. Med nami so se spletla nova prijateljstva. Od ogromne količine zaužitih testenin nas je še nekaj dni bolel trebuh, od petja po ulicah in metrojih pa glasilke. Zaradi stalnega smejanja so se utrdile naše obrazne mišice in po številu prehojenih kilometrov, smo vsi pripravljeni za vzpon na Triglav. Taizejski duh in zgodovina mesta sta dala srečanju svoj čar. Bazilike so vse molitve naredile posebne, mogočne in umirjene, srečanje s papežem pa je bila samo še pika na i.

Mateja Gačnik

Fotografije!

Pogovor s postavljalcem jaslic v Leskovcu Lojzetom Gačnikom

Pogovor z g. župnikom Ludvikom Žagarjem – župnikom v Leskovcu pri Krškem