Kot ponavadi smo dan začeli s himno in dvigom zastave. Preko dramske igre in katehez smo spoznali novo Petrovo moč-pomoč. Končno smo dočakali sonce in zato smo lahko imeli še eno novo delavnico pri kateri smo slikali po steni. Po kosilu smo imeli veliko igro pri kateri smo zbirali cekine s katerimi smo kupili potreben material za izdelavo najbolj unikatne ovčke.

Anamarija, Tjaša

Fotogalerija!

Drugi oratorijski dan se je začel s himno, ki so se jo otroci že prav dobro naučili. Sledilo je petje pesmi ob spremljavi kitare in kahona. Odpravili smo se v dvorano, kjer nam je ''babica'' povedala drugi del zgodbe o Petru Klepcu. Otroci so ob zgodbi spoznali moč odpuščanja in ob skupni katehezi razmišljali o ranah, ki jih povzročamo drugim s sebičnimi dejanji. V katehezah smo se še bolj poglobljeno pogovorili o tej temi. Sledila je malica nato pa smo odšli na delavnice. Izdelovali so zapestnice, žabice iz papirja, se igrali družabne igre, se ukvarjali s športom, peli in igrali na inštrumente ter se postavili v vlogo novinarja. Ob plesu smo se znova zbrali in po molitvi odpravili na kosilo. Po jedi so se otroci po želji igrali nakar je sledila velika igra, pri kateri smo imeli štafetne igre. Po končni razglasitvi treh najboljših skupin so zmagovalci spustili zastavo ob petju himne.

Katarina, Tomaž, Mirjam

Fotogalerija!

Dan smo zaželi z molitvijo, gospod župnik pa nam je podelil blagoslov s prošnjo za lep oratorij. Nato smo se naučili himno in si ogledali del dramske igre za ta dan. Sledile so kateheze po skupinah. Po kosilu smo imeli velike igre in s petjem himne zaključili dan.

Tjaša Žagar

Fotogalerija!

V četrtkovem dopoldnevu, natančneje, 4. julija 2019, na urhovo,  je v cerkvici sv. Urha na Vihrah potekal blagoslov obnovljene cerkve. Na začetku svete maše, ki so jo pevci začeli s posebno vihransko Urhovo pesmijo, ga je opravil leskovški župnik Ludvik Žagar. Cerkvica na Vihrah je najstarejša podružnica v leskovški župniji, njen nastanek naj bi datiral v 14. stoletje, in je od leta 2007 razglašena za kulturni spomenik lokalnega pomena. Leta 1995 so pri obnovi cerkve našli fresko »Križani« iz konca 15. stoletja, katere kopijo so leta 2003 odkrili na zunanjosti oz. fasadi cerkve. Originalna freska je prenesena v notranjost cerkve. Cerkvico je, kot še nekatere druge, prizadel močan potres, ki je 1. novembra 2015 stresel naše kraje. Vaščani Viher in sosednjih Mrtvic smo stopili skupaj in cerkev obnovili – uredili smo nov tlak, prepleskali notranjost in prostor pod zvonikom, posodobili električno napeljavo, nabavili nove stole, nov je tudi križev pot. »Prav je, da ohranjamo, kar so nam naši predniki zgradili, to sveto dediščino, ki so nam jo izročili stari starši, skratka, tisti, ki so živeli stoletja pred nami ter v sebi nosili vero in zaupanje v pomoč in priprošnjo svetnikom, tudi sv. Urha, ki ga danes slavimo,« je pred blagoslovom dejal leskovški župnik Žagar.

Zaključek obnovitvenih del in praznik KS Krško polje smo sklenili v nedeljo, 7. julija 2019 na žegnanjski sveti maši. Glavno vodilo pridige gospoda župnika Ludvika Žagarja je bilo, da Jezus deluje po ljudeh in so tudi med nami novodobni apostoli, ki se trudijo deliti Jezusove nauke. To niso samo župniki, ampak ljudje med nami. Tako je storil tudi Frančišek Asiški, ki je slišal klic in ga tudi sprejel.

Še posebej je bil pohvaljen otroški pevski zbor, ki ga sestavljajo otroci iz Viher in Mrtvic v starosti od 5 do 10. let.

Vsi skupaj smo res ponosni na lepo obnovljeno cerkvico, ki že od daleč pozdravlja popotnike od blizu in daleč, saj se nahaja ob glavni cesti in ob avtocesti. S tradicionalno pogostitvijo in druženjem smo tako počastili letošnji praznik Urhovo.

Peter Pavlovič in Kristina Ogorevc Račič

Fotogalerija!

Lipa velja za nekakšen simbol slovenstva, za kar v slovenskem izročilu sicer ni prave utemeljitve, še posebej zato, ker segata vloga in pomen lipe v obdobje daleč pred kakšnim nacionalnim samozavedanjem.

Ker dosežejo lipe pogosto visoko starost in zrastejo v mogočna telesa, je lip, ki jim pripisujejo večstoletno starost, v Sloveniji kar precej, najstarejše pa naj bi bile stare že kar okoli 700 let. Starodavne lipe ali skupine več lip najdemo še danes ob vaških cerkvah, na grajskih dvoriščih, na vaških in mestnih trgih, kjer označuje to drevo prostor družabnega srečevanja in druženja vaške skupnosti ter hkrati prostor skupnega odločanja o skupnih zadevah. Pod senčnimi krošnjami takšnih lip so bile namreč pogosto kamnite mize in klopi kot priljubljena zbirališča vaških veljakov in vaške srenje nasploh.

Ob cerkvi Janeza Krstnika na Drnovem je vse do leta 2018 dajala pečat kraju starodavna lipa, ki pa je zaradi dotrajanosti prešla v stanje nevarnosti, da se ob morebitnem hujšem neurju samodejno zruši. Zaradi tega so se vaščani odločili da na istem mestu zasadijo novo lipo, ki bo ne le dajala zavetje pticam in senco obiskovalcem, ampak bo tudi živa priča spomina na 25. junij 1991, ko je bila rojena nova samostojna država Slovenija.

Na god zavetnika Janeza Krstnika, dan pred dnevom državnosti je župnik Ludvik Žagar po končani sveti maši ob prisotnosti krajanov Drnovega novo lipo blagoslovil in vsem izrekel čestitke ob državnem prazniku.  

 

L.Ž.

Fotogalerija!