Praznik Marijinega vnebovzetja kristjanom vseh časov vzbuja veliko zaupanje, da je Kristus v resnici odprl rajska vrata in potrjuje obljubo, da smo »prerojeni za neminljivo, neomadeževano in nevenljivo dediščino, v nebesih prihranjeno za vas« (1 Pt 1,4). In da je ravno Devica Marija, nova Eva, tista, ki nam z največjim zaupanjem odpira nebeška vrata.

Praznik Marijinega vnebovzetja, ki je tudi naše farno žegnanje, smo 15. 8. 2024 tudi v naši župniji Leskovec pri Krškem praznovali prav slovesno. Začenjamo namreč praznovanje jubilejnega leta 2025, ko je po zgodovinskih virih razvidno, da je bila pred 1000 leti ustanovljena pražupnija Leskovec, katere cerkev je bila posvečena Marijinemu vnebovzetju). Zato je tudi žegnanje na ta praznik. Kasneje so jo naši predniki zaradi velikih preizkušenj, kot so bili turški vpadi, razne nalezljive bolezni, preimenovali v Cerkev Žalostne Matere Božje.

Sveta maša na dan praznovanja in žegnanja je bila zelo slovesna. Že pred vhodom v cerkev nas je pozdravil slavolok z napisom »1000 let pri Mariji na jezeru«. Gospod župnik Matej Gnidovec je v procesiji s sprevodom ministrantov prišel v cerkev ob igranju kvinteta trobil, ki so zaigrali priredbo Marijine ljudske pesmi. Nato je blagoslovil župnijski grb, ki na modri podlagi, ki je Marijina barva, ponazarja goreče materino srce Marije, obdano s sedmimi zvezdami, ki predstavljajo Marijinih sedem žalosti. Sledila je slovesna sveta maša z mogočnim petjem, ki ga izvajal mešani župnijski pevski zbor.

Po končani sveti maši smo se farani še družili ob sladkih dobrotah in rujni kapljici.

Davida Lovšin Jagrič

Fotogalerija!

Drugi Anin glasbeni večer v znamenju citer

Letošnji drugi Anin glasbeni večer, ki je v podružnični cerkvi sv. Ane v Leskovcu pri Krškem potekal prav na god sv. Ane in Joahima, sta oblikovali sestri Neli in Karmen Zidar Kos. Sta eni najuspešnejših slovenskih citrark, saj sta na državnih in mednarodnih tekmovanjih dosegali najvišja priznanja in ocene. Zaključili sta študij citer na Visoki šoli za glasbo in gledališče v Münchnu, danes pa poučujeta ta inštrument na več glasbenih šolah v Sloveniji. Kot uveljavljen citrarski duet pa tudi kot solistki nastopata v različnih komornih zasedbah ter sodelujeta na različnih festivalih, seminarjih in koncertih.

Njun koncert je bil neke vrste popotovanje po različnih glasbenih slogih in zvrsteh. Poslušalci smo lahko uživali v skladbah, ki so bile napisane prav za citre, kot tudi v skladbah, ki so bile skomponirane za druge vrste inštrumentov, a je njihova melodija všečna tudi v zvoku citer. Glasbenici sta svoj nastop začeli z renesančnimi skladatelji, nadaljevali z Johanom Sebastianom Bachom iz obdobja barok in romantičnim skladateljem Fernadom Sorom ter klasični del koncerta zaključili z nemškim skladateljem, citrarskim virtuozom in pedagogom Richarodom Grünwaldom. V zadnjem delu svojega nastopa sta Neli in Karmen Zidar Kos zaigrali skladbe iz popularne glasbe. Slišali smo jazzovsko skladbo glasbenega pedagoga na Univerzi Mozarteum, skladatelja in svetovno uveljavljenega citrarja Haralda Oberlechnerja ter skladbo Georga Freundorferja, ki je bil kot citrar eden najbolj priljubljenih glasbenih izjalacev v 20. in 30. letih prejšnjega stoletja v Nemčiji. Na koncu pa smo prisluhnili še slovenskim pop skladbam, Avsenikovim in venčku slovenskih ljudskih.

Celoten koncert je bilo res lepo doživetje. Že zvok citer sam po sebi je čudovit, ko pa sta glasbenici izvedbo slovenskih skladb dopolnili še s svojim angleskim glasom, je bilo doživetje popolno.

Naslednji iz niza Aninih glasbenih večerov, ki že 22. leto potekajo v sodelovanju Župnije Leskovec pri Krškem in KD Leskovec pri Krškem, bo v petek, 16. avgusta. Prijazno vabljeni.

Mojca Pacek

Fotografije: Matija Gorenc

Fotogalerija!

V naši župniji smo praznovali Urhovo. Cerkvica sv. Urha se nahaja v soseski Vihre in Mrtvice. Praznik praznujemo na godovni dan 4. julija. Tako smo se tudi letos zbrali krajani obeh Vasi na godovni dan, ko je mašo daroval naš gospod župnik Matej Gnidovec. Že pred samo slovesnostjo smo skrbno uredili okolico in notranjost cerkve. Okrasili smo jo s cvetjem iz domačih vrtov. Za to priložnost se vsako leto zberemo kar domači pevci in skupaj za uvod zapojemo Urhovo pesem.

Na godovni dan med tednom sv. maša poteka v cerkvi, na žegnanjsko  nedeljo in ob lepem vremenu pa kar zunaj pod senco kostanja. Na obeh svetih mašah se je zbrala lepa množica vernikov in zelo veseli smo bili obiskov tudi od drugod. Naš gospod župnik Matej je daroval zelo doživeti sveti maši, zelo spodbudni pa sta bili tudi obe pridigi. Na sam godovni dan nas je spoznal s svetim Urhom, njegovim življenjem in gorečnostjo pripadati Bogu. V nedeljo pa nas je nagovoril k ponižnosti in darovanju svojih talentov med ljudi v domačem kraju.

Pri sveti maši smo sodelovali kar domači pevci, otroci in njihovi starši. Prav tako bralci beril in ministranti. Za glasbeno spremljavo smo vsako leto hvaležni Nataliji Vakselj.

Z Urhovim se zaključuje tudi naš krajevni praznik KS Krško polje, ki ga vsako leto praznujemo v večjem številu. Če ste letos žegnanje zamudili, pa že sedaj vabljeni naslednje leto.

Kristina Ogorevc Račič

Fotogalerija!

Medtem ko so jedli, je vzel kruh, blagoslovil, ga razlomil, jim ga dal in rekel: »Vzemite, to je moje telo.«  Nato je vzel kelih, se zahvalil, jim ga dal in vsi so pili iz njega. In rekel jim je: »To je moja kri zaveze,ki se preliva za mnoge. « (Marko 14, 22-24)

Z zgornjimi besedami je Jezus pri zadnji večerji postavil zakrament svete evharistije oz. zakrament sv. Rešnjega telesa in krvi. Beseda evharistija izhaja iz grškega glagola eucharistein in pomeni zahvaljevati se. Pri zadnji večerji se je Jezus zahvalil Bogu, svojemu očetu, za darove in za čudež spremenitve. Mi pa se zakramenta evharistije spominjamo pri vsaki sveti maši, ko duhovnik izreka posvetilne besede nad kruhom in vinom.

Posebno zahvalo pa obhajamo na sam praznik, ki pa je datumsko odvisen od Velike noči. Praznik sv. Rešnjega telesa in krvi obhajamo drugi četrtek po Binkoštih in letos smo ga obhajali v četrtek, 30. 5. 2024.

V velikem številu smo se verniki zbrali v cerkvi sv. Ane, kjer smo skupaj sodelovali pri bogoslužju. Po končani sveti maši smo se odpravili v procesiji proti postavljenim oltarjem na poti do farne cerkve. Na čelu procesije je bil križ, dalje v procesiji pa so se zvrstili otroci s košaricami travniškega cvetja, pevci, kadilo, ministranti, nosači bander, nebo z duhovnikom in najsvetejšim v monštranci ter ostalo ljudstvo.

V procesiji smo se ustavili pri štirih oltarjih– Lavrinškovi kapelici, Jožefovi dvorani, župnišču ter pri križu pri farni cerkvi. Pri oltarjih, ki so jih pripravile različne soseske iz naše župnije, so otroci potrosili rožice, pevci zapeli pesem, gospod župnik pa je zapel dele evangelija in prošnje ter zahvale. Skupaj smo molili za farane naše župnije, za dobro letino, ugodno vreme ter zoper neurja.

Procesijo smo zaključili v farni cerkvi, kjer so po končanem obredu otroci dobili spričevala in na ta način tudi zaključili veroučno leto.

N. M.

Fotogalerija!