Materinski dan je dan namenjen našim predragim materam, katere so nam dale življenje in nas varujejo. Je pa tudi dan naše skupne matere Marije, katera je na ta dan doživela nekaj edinstvenega, angel Gabrijel se je namreč prikazal devici Mariji in ji naznanil veselo novico. Tako torej 25. marca praznujemo dan Marijinega oznanjenja in materinski dan.
Mame pa niso le tiste ki nas varujejo, ampak so tudi naše učiteljice, prijateljice, pomočnice, borke za svoje otroke, velikokrat pa tudi nastopijo službo zdravnice. So edinstvene saj za svoje otroke opravljajo vse možne reči.
Ob tem pa ne smemo pozabiti na naše očete, ki nas prav tako vzgajajo, učijo, pomagajo in razveseljujejo.
Starši so torej naše veliko bogastvo na katerega ne smemo nikoli pozabiti, zato smo Leskovška mladinska skupina v ta namen pripravili prireditev z naslovom »Kdo si ti, ki ti pravijo mama? Prireditev se je odvijala v nedeljo 24. Marca v Jožefovi dvorani.

Pod vodstvom diakona Dejana Pavlina in organizatorke Mateje Gačnik smo pripravili kar nekaj zanimivih točk.

S pevskimi točkami so se predstavili otoški pevski zbor pod vodstvom Lare Jagrič, Mladinski pevski zbor pod vodstvom Kristine Lovšin Salmič, Tjaša in Špela ter Anja, Barbara in Mateja.

Slišati je bilo tudi nekaj recitacij namenjenih materam in očetom, da pa se je občinstvo v dvorani še malo nasmejalo so poskrbeli Bejbisiterji.

S programom smo želeli staršem polepšati nedeljsko popoldne, povedati kako radi jih imamo in da jih spoštujemo, čeprav včasih tega ne kažemo.

Pripravila: Nina Menič

Fotografije!

CVETNA NEDELJA, 24. marec
Jezus slovesno pride v Jeruzalem, množice ga pozdravljajo z zelenjem in mu vzklikajo Hozana. Enako smo tudi mi prinesli zelenje k blagoslovu v cerkev. Obhajanje velikega tedna začnemo z branjem Jezusovega trpljenja.

VELIKI PONEDELJEK, 25. marec – Gospodovo oznanjenje
Na »Materinski dan« lepo vabljeni k sv. maši zjutraj ob 8.00 ali zvečer ob 18.00.

VELIKI TOREK, 26. marec
Leskovška župnija je povabljena, da ta dan preživi v POSTU IN MOLITVI ZA DOMOVINO. Najbrž ni potrebno posebej poudarjati, kako pomembno je v tem času moliti za našo predrago Slovenijo.

VELIKI ČETRTEK, 28. marec – začetek bogoslužja ob 18.00
Jezus je povabil svoje učence k zadnji večerji. S svojim zgledom pokaže, kakšna naj bo ljubezen med ljudmi, zato bo duhovnik tudi ta večer umil noge dvanajstim možem, ki predstavljajo apostole. Po večerji Jezus odide na Oljsko goro. Skupaj z njim v molitvi bedimo tudi mi.

VELIKI PETEK, 29. marec – začetek bogoslužja ob 18.00
Dan Jezusovega trpljenja in smrti na križu. Pri obredu zvečer bomo najprej poslušali Božjo besedo, sledijo slovesne prošnje vernikov. Središče bogoslužja je češčenje svetega križa, znamenja našega odrešenja. Tudi ta dan, čeprav ni sv. maše, bomo lahko prejeli sveto obhajilo. Nato bomo molili ob Jezusu v božjem grobu.

VELIKA SOBOTA, 30. marec – začetek bogoslužja ob 18.00
Jezus počiva v grobu. Zjutraj ob 6.30 bo pri cerkvi blagoslov velikonočnega ognja, ki ga nato raznašalci ponesejo po domovih. Dogodke velikega tedna simbolično ponazarjajo velikonočna jedila, ki jih ta dan prinesemo k blagoslovu.
Praznovanje Jezusovega vstajenja začnemo s pomenljivim bogoslužjem velikonočne vigilije zvečer ob 18.00. Najprej se bomo zbrali ob ognju, s katerim prižgemo velikonočno svečo. Počastili bomo svečo, ki pomeni Kristusa, Luč sveta. Ob tej luči bomo tudi mi prižgali svoje sveče. Nato bomo poslušali svetopisemska besedila, ki pripovedujejo o čudovitih božjih delih svojemu ljudstvu. Po štiridesetih dneh postnega časa zopet zapojemo Aleluja in še zadnjič se bodo za letošnjo veliko noč oglasile naše stare orgle. Med krstnim bogoslužjem bomo obnovili krstne obljube. Višek obhajanja je evharistična daritev.

VELIKA NOČ, 31. marec – slovesni in zapovedani praznik
Ob 6.45 se pri Božjem grobu začne vstajenjska slovesnost, ki se nadaljuje z velikonočno procesijo. Po končani procesiji bo slovesna sv. maša. Druga maša bo kot običajno ob 10.00. Pri obeh pa bo ofer za nove orgle.

Prvi vikend v marcu smo se animatorji in skupina letošnjih birmancev pod vodstvom brata Marka iz Krškega odpravili na duhovni vikend v Leničev dom v Sajevcah. Tema duhovnega vikenda je bila plovba skozi življenje. Življenje, ki je včasih kot razburkano morje polno čeri. Na kateri lahko vsak posameznik izbere plovbo s posadko, ali pa pluje sam. Mnogokrat se zgodi, da doživimo kakšen brodolom, nevihto ali preprosto samo nevšečnosti. Vendar vedno na nas pazi angel varuh, ki nam vrže rešilni jopič. Skozi delavnice, pogovor, sveti maši in zabavo smo se priporočali Bogu, da bi nas varno vodil skozi življenje in nam ob nevarnostih poslal rešilni jopič. Kajti v današnjem svetu je ogromno čeri, kot so alkohol, droge, spolnost, zasvojenosti (računalnik, televizija, hrana …), ki kar čakajo, da naletimo nanje.

Petkov večer smo izkoristili za ogled filma z naslovom Pijevo življenje, pripoved o dečku, sinu lastnika živalskega vrta, ki ve vse o živalih in je obenem iskren pripadnik treh različnih veroizpovedi. Ko s starši potuje v Kanado, doživi brodolom in se znajde v reševalnem čolnu sam z velikim bengalskim tigrom. Začne se dolga, naporna in slikovita robinzonada, v katero mora deček vpreči vse svoje znanje in iznajdljivost ... V zelo poznih večerih urah smo se odpravili spat, nasledje jutro pa smo začeli z budnico, telovadbo in jutranjo molitvijo. Po zajtrku smo imeli delo v skupinah, kjer smo se pogovarjali, brali in razmišljali o Božji besedi ter spoznavali samega sebe. Sobotno popoldne smo namenili sveti spovedi, ki so jo vodili trije spovedniki in odkritim besedam o pasteh zasvojenosti. Birmanci so si zamislili bližnjega, ki je zapadel v zasvojenost in mu napisali iskreno pismo pomoči. Pripravili smo tudi dve sveti maši, pri katerih smo vsi aktivno in poglobljeno sodelovali. V hiši pa ni manjkalo niti zvoka trobente in harmonike ter zabavnih iger J V nedeljo smo se po sveti maši in kosilu poslovili, si zaželeli, da se čim prej spet vidimo in polni novih spoznanj, prijateljstev in čudovitih vtisov odšli domov. Najlepše se zahvaljujemo bratu Marku, ki je poskrbel za rdečo nit celotnega programa in nas je zabaval s pripovedovanjem o svojih doživetjih J

Nekaj vtisov birmancev:          
»Všeč so mi bili nove razlage, sprehodi, igre in film. Naučila sem se uporabljati Sveto pismo.«
»Super! Uživali smo. Brat Marko se je odlično pripravil na duhovni vikend. Spoved mi je dala misliti. Lepa maša.«           
»Bilo mi je zelo dobro. Všeč mi je bila spoved, ker ni bilo treba vse na hitro povedati, ampak smo se s spovedniki pogovarjali. Všeč mi je bil tudi film, pa tudi hrana ni bila slaba.«
»Bilo mi je všeč, ker smo se pripravili na sveto birmo. Animatorji in brat Marko so zelo dobri ljudje. Hrana je bila odlična.«        
»Ni mi bil všeč tek, premalo prostega časa in pozno v posteljo ter hitro iz nje.«
»Všeč mi je bilo skupinsko delo. Imeli smo premalo prostega časa in spanca. Ponoči smo morali imeti odprta vrata. Nekateri so preveč smrčali. Animatorji so nam vzeli vse sladkarije, kar ni bilo v redu.«

Animatorji

Fotografije!

   Postni čas, ki se začne s pepelnično sredo, nas vsako leto pripravlja na veliko noč. Naj bo to res čas milosti, duhovne poglobitve in dobrih del, ki jih bomo darovali za potrebe Cerkve in vsega sveta.
   Cerkev za postni čas določa tudi posebne oblike spokornosti. Strogi post je na pepelnično sredo (letos 13. februarja) in na veliki petek (letos 29. marca). Ta dva dneva se le enkrat na dan do sitega najemo in se zdržimo mesnih jedi. Strogi post veže od izpolnjenega 18. leta do začetka 60. leta.
   Samo zdržek od mesnih jedi je na vse petke v letu. Zunaj postnega časa smemo zdržek od mesnih jedi zamenjati s kakim drugim dobrim delom pokore ali ljubezni do bližnjega. Zdržek od mesnih jedi veže vernike od izpolnjenega 14. leta. Kadar je praznik (cerkveni ali državni) na petek ali je kakšna slovesnost v družini (poroka, pogreb …), post in zdržek odpadeta.       
   Za duhovnike, redovnike in redovnice, ki se hranijo doma, ne velja olajšava za petke zunaj postnega časa.

Pepel

Za pepeljenje na pepelnično sredo sežgemo oljčne vejice, ki so bile blagoslovljene na cvetno nedeljo prejšnjega leta. Takrat so oznanjale Kristusov slovesni vhod v Jeruzalem in k nam.
Zdaj pa nas hočejo spomniti njegovega prihoda ob naši smrti in ob koncu časov. Takrat so bile znamenje življenja, zdaj so znamenje »smrti«.
Oboje pa zato, da bi ga v življenju in smrti pozdravljali: »Hozana, blagoslovljen, ki prihajaš!«
Oljčne vejice in drugo zelenje spremeni v pepel ogenj. Ogenj, ki vse spreminja in uničuje, je čas. V njem vse mineva, ugaša, hira, umira; tudi naše življenje – celo cvetoča mladost. Vsega tega se najbrž premalo zavedamo. Zato nas pepeljenje na začetku postnega časa opomni, naj bi se sredi vsega svojega bogatega življenja zavedali: vse je minljivo, vse zemeljsko ima svoj končni cilj pri Bogu. Pepeljenje nas torej po eni strani spominja na smrt, na drugi strani pa spodbuja k življenju z Bogom.

Na pepelnično sredo, 13. februarja bo v cerkvi sv. maša z obredom pepeljenja zjutraj ob 8.00 in zvečer ob 18.00.
V postnem času vabljeni k pobožnosti križevega pota vsak petek pred večerno mašo v župnišču ob 18.00,
ob nedeljah popoldne ob 15.00 pa v cerkvi.