MISIJON 2025 - zgibanka

SVETI MISIJON 2025: TOTUS TUUS! – VES TVOJ!

Od 21. do 30. novembra smo povabljeni, da si vzamemo čas in sodelujemo z molitvijo, obiskom svete maše, prisluhnemo nagovorom in obiščemo večer pričevanj ali drugih molitev ... Povabljeni tudi, da katerega od misijonarjev povabite v svoj dom, da misijonar blagoslovi vašo hišo, stanovanje in družino.

Ob zaključku misijona na 1. adventno nedeljo bo tudi posvetitev župnije Jezusovemu in Marijinemu srcu. Osebno mislim, da je to lahko najlepše darilo naši leskovški župniji ob njeni tisočletnici. To je zelo duhovno dejanje in zato vsakega posebej prosim, da res molite za misijon, da osebno povabite na misijonsko dogajanje svoje sorodnike, znance in sosede. Ne bojte se! Za vsakega bo priložnost, da se duhovno obnovi in napolni. Misijon je namenjen vsem: vernim in nevernim, kajti vsi smo Božji otroci. Jezus vabi vsakega, da odpre svoje srce.

Za vsakega je dal svoje življenje. Po misijonarjih nas Gospod Bog vabi k sebi: otroke in odrasle, zdrave in bolne, poročene in samske. Vsakemu ponuja roko tolažbe, upanja, vere, ljubezni in sprave. Gospod Bog trka na srce vsakogar izmed nas. 

Molimo, delajmo dobra dela in darujmo svoje življenjske žrtve za uspeh našega župnijskega misijona, da bi res čimveč katoličanov predalo svoje življenje Bogu, da bi se vrnili po zakramentu svete spovedi v Božji objem.

Bilo bi škoda, če bi šel misijon neopažen mimo nas. Misijon je praznik naše župnije. Vzemimo si čas za Boga, za nas same in za svoje bližnje.

RAZLAGA GESLA MISIJONA

Naša župnija je posvečena Materi Božji. Pred tisoč leti je bila prva cerkev posvečena Marijinemu vnebovzetju, od srednjega veka naprej pa Žalostni Materi Božji. Že celo tisočletje se na tem
 kraju kliče Marijino ime in se k njej priporoča, zato je smiselno, da se ob tej župnijski duhovni obnovi (misijonu) želimo izročiti njej.

Geslo misijona so besede, ki so izvirno zapisane v latinščini in so vzete iz pobožnosti sv. Ludvika Grignon de Montfortskega, ki je v svoji molitvi popolne posvetitve Jezusu po Mariji zapisal: »Totus tuus ego sum, et omnia mea tua sunt.« - »Ves sem tvoj, in vse, kar je moje, je tvoje.«

Te besede je za svoje geslo izbral tudi papež sv. Janez Pavel II. Montfortstki pravi, da se lahko kristjan popolnoma posveti Jezusu po Mariji, kar pomeni, da človek izroči Mariji vse svoje misli, besede, dejanja in voljo, da bi ona vse to usmerila k Bogu. Pomeni, da se podariš popolnoma samega sebe – vse kar imaš in kar si – Gospodu Jezusu. Po Mariji pa zato, ker je Marija tista, ki je v popolnosti sprejela Božjo voljo in je zato za vsakega kristjana popoln vzor učenčevstva. »Totus tuus – ves tvoj« nas vabi, da živimo v zaupanju, da svoje življenje in skrbi predamo Bogu, da bi se res izročili Bogu. To je popolno dejanje svobode. Ne da bi izgubili samega sebe, ampak našli pravi jaz v Gospodu Bogu.

RAZLAGA LOGOTIPA MISIJONA

Podoba (logotip) misijona je zelo preprosta in želi narediti geslo misijona še bolj prepoznavno. 

Geslo»Totus tuus – ves tvoj« nas vabi, da svoje življenje in skrbi predamo Bogu. Simbol srca je zelo znan v svetopisemski simboliki, ker srce predstavlja celotnega človeka – njegove misli, dela in besede.

Srce je prostor želja in kraj, kjer se oblikujejo pomembne odločitve. Srce je kraj iskrenosti – gre za tisto, kar je pristno, resnično »kdo smo«, zares, brez pretvarjanja in slepljenja.

Roke predstavljajo roke Gospoda Boga. Svoje življenje, svoje srce želimo res predati v Božje roke. Naj bo to glavno vodilo in misel našega misijona!

POSVETITEV ŽUPNIJE JEZUSOVEM IN MARIJINEM SRCU

Posebno duhovno dejanje je posvetitev župnije Jezusovemu in Marijinemu srcu ob zaključku misijona. Jezusovo srce je odprtost, dar in srečanje. V njem postanemo sposobni vstopati v zdrave in srčne odnose in graditi Božje kraljestvo ljubezni in pravičnosti na tem svetu. Če želimo poudariti, da smo popolnoma iskreni, da besede prihajajo iz središča osebe, rečemo: »To ti govorim iz srca.« Zato se kot župnija želimo posvetiti in izročiti Jezusovemu in Marijinemu srcu. Že celo leto smo na prve petke imeli svete maše za duhovno prenovo župnije, sedaj pa prosimo, da bi v tem bližnjem času priprave bolje dumeli izredno Jezusovo in Marijino ljubezen. Da bi to ljubezen vračali s poglobljeno molitvijo in bolj krščanskim življenjem, da bi se bolj trudili za večjo zvestobo evangeliju, Božjim in cerkvenim zapovedim.

POVABILO ŽUPNIKA NA MISIJON

Približujemo se času svetega misijona, ki bo potekal od 21. – 30. novembra. Ljudski misijoni obstajajo že več kot 300 let in jih je na ta način uvedel sv. Vincencij Pavelski. Misijoni so vedno povsod rodili obilo sadov krščanskega življenja. Namen je duhovno obnoviti in prenoviti našo župnijsko družino. Duhovna prenova se začne pri vsakem posamezniku, zato je bistven namen misijona, da čimveč župljanov prejme zakrament sv. spovedi. Priporoča se dolga oziroma življenjska spoved, saj so en vzrok slabih spovedi tudi zamolčani grehi. Pravi namen je pripeljati iz

gubljene sinove v župniji nazaj v Očetovo hišo in postaviti trden temelj duhovnega življenja. Bog daje ob misijonu izredne, bogate, učinkovite in dragocene milosti. O misijonu res veljajo besede sv. Pavla: »Glejte, zdaj je tisti milostni čas! Glejte, zdaj je dan rešitve!« (2 Kor 6,2). Pri misijonu je največ pričakovati od Božje milosti in Božje besede. Zato v tem obdobju pred misijonom še bolj pomnožimo molitev za uspeh misijona. Ta namen obudimo pri molitvi rožnega venca, pri sveti maši, v družinskih molitvah. Naj bo vsako dobro delo narejeno z mislijo na misijon. Misijon je redka priložnost, v naši župniji je bil pred desetimi leti (13.-22. november 2015). Misijon je povabilo, da pridemo in prisluhemo Jezusu. Misijon je spodbuda, da razčlenimo svoje življenje in življenjske odločitve. Misijon je prošnja, da odpremo svoja srca Gospodu Bogu. Misijon je izziv, da odrinem na globoko in se ne zadovoljim s povprečnostjo duhovnega življenja. Ob zaključku misijona bo tudi posvetitev župnije Jezusovemu in Marijinemu srcu, na kar se moramo res tudi duhovno pripraviti. Molimo za uspeh misijona, da bi čim več ljudi spoznalo veselo novico, da jih Bog ljubi in jih želi rešiti iz slepe ulice greha. Da bi spoznali, da v veri prejmejo novo življenje in da lahko svoj dom najdejo v Božji družini – Cerkvi.

MOLITEV V JUBILEJNEM LETU

Bog, naš Oče, vir življenja in gospodar zgodovine, v času jubileja nam pomagaj, da bomo šli vase ob temeljnih vprašanjih življenja in prisluhnili Kristusu Odrešeniku. Naj obletnica, ki jo obhajamo, v nas romarjih upanja, oživlja hrepenenje po nebeških dobrinah in na ves svet izliva veselje in mir. Svoja srca naj odpremo delovanju Svetega Duha v znamenjih časa, v Božji besedi, v Cerkvi in v zakramentih. Naj misijon, čas tvojega obiskanja, pomaga zatreti sebičnosti, naj vse župljane zbliža med seboj in poveže v eno družino Božjih otrok. Marija, Mati žalostna in Kraljica v nebesa vzeta izprosi nam milost duhovne prenove naše župnije. Tebi večni Bog bodi hvala in slava na veke vekov. Amen.

Na žegnanjsko nedeljo, 26. oktobra, je v župnijski cerkvi Žalostne Matere Božje v Leskovcu pri Krškem novomeški škof msgr. dr. Andrej Saje, ob somaševanju ljubljanskega stolnega župnika mag. Romana Starca in domačega župnika Mateja Gnidovca, daroval zahvalno mašo ob praznovanju visokega jubileju leskovške (pra)župnije.

V pisnih virih se omenja, da je že leta 1025 na kraju današnje župnijske cerkve stala majhna romarska cerkev »in vse od takrat je tu naše svetišče in naš dom« je v pozdravnem govoru v imenu faranov izpostavil Iztok Starc, in nadaljeval: »V tisočletni zgodovini se je v teh krajih zamenjalo veliko oblastnikov, mogočnežev in nekaj držav. Vsi so prišli, a tudi odšli. Edino stalnost in trdnost pa predstavljata naša vera in naše cerkveno občinstvo. Z njuno pomočjo smo se ohranili, postali narod in država.« Zato moramo po besedah Starca »kristjani biti ponosni, da smo sol zemlje; ponosni, da lahko obeležujemo tisočletnice; ponosni na svoje krščanske korenine in semena, iz kateri sta Evropa in naš narod zrasla in se ohranila.« Škof Saje pa je v svoji pridigi poudaril, da »praznovanje ni le spomin na preteklost, ampak je priložnost, da ozavestimo svoje korenine in se znova zavemo, da smo del žive Cerkve, ki jo gradimo iz kamnov kreposti, kot so vera, upanje in ljubezen«, in opozoril, da »danes živimo v času, ko je na preizkušnji sama podlaga krščanskegarazumevanja človeka in svetosti življenja. Odločamo se med kulturo življenja in kulturo smrti, med zaupanjem v Boga in zapiranjem vase. Družba poskuša trpljenju odvzeti pomen. V imenu domnevnega usmiljenja in sočutja kot rešitev ponujamožnost samovoljnega končanja življenja. V resnici ne gre zausmiljenje, ampak za izgubo občutka za svetost in nedotakljivost človekovega življenja.« Po končani sveti maši, ki sta jo s petjem obogatila otroški pevski zbor pod vodstvom Natalije Vakselj in mešani pevski zbor pod vodstvom Kristine Lovšin Salmič, je sledilo druženje faranov s škofom in župnikoma na trgu pred župnijsko cerkvijo.

Fotogalerija!

V nedeljo, 28. septembra 2025, je župnija Leskovec pri Krškem doživela enega najlepših trenutkov v življenju župnije – slovesnost svete birme. V sončnem dopoldnevu je 31 deklet in fantov prejelo darove Svetega Duha. Slovesnost je vodil generalni vikar g. Peter Kokotec, ki je s toplino, nasmehom in spodbudno besedo mlade nagovoril k pogumni in živi veri. Na pot priprave jih je z gorečnostjo spremljal domači župnik g. Matej Gnidovec, ki je birmance in njihove družine v mesecu septembru vodil skozi dneve duhovne poglobitve.

Priprave na birmo so bile resnično bogate in doživete. Devetdnevna priprava in duhovna obnova, srečanja z župnikom in birmovalcem so birmance vodila k boljšemu razumevanju pomena zakramenta in Božje prisotnosti v vsakdanjem življenju. Posebno doživetje je bilo srečanje z g. Petrom Kokotcem, ki je otroke spodbudil k pogovoru o veri, zaupanju in ljubezni do Boga – ne kot o dolžnosti, temveč kot o življenjskem daru in milosti, ki jo lahko prejmeš, če Boga povabiš v svoje srce.

V dneh pred velikim praznikom je bilo v župniji čutiti resnično skupnostno vzdušje. Očetje birmancev so s ponosom postavili visoke mlaje, okrašene z zelenimi bršljanovimi kitami, ki sta jih sešili mamica Milena in birmanka Ema. Mamice so poskrbele za čiščenje cerkve in okolice ter za zelenje za krašenje cerkve.

Deveterodnevna priprava je postala pravi duhovno-glasbeni praznik, saj med letošnjimi starši ne manjka pevcev in glasbenikov. Ob spremljavi naše Natalije na orglah so se vsak večer po cerkvi razlegali glasovi hvaležnosti, prošnje in veselja. Birmanci Krištof in Tristan, ki sicer tudi redno ministrirata, sta vsak večer s svojo prisotnostjo in služenjem bogatila sveto mašo. Med sodelujočimi je bila tudi mamica Milka, ki je z branjem Božje besede prispevala k lepoti bogoslužja.

Na dan svete birme so birmanci skupaj s svojimi botri v slovesni procesiji vstopili v cerkev ob petju pesmi Pridi, Sveti Duh, ki je napolnila prostor z občutkom svetosti in pričakovanja. Vse je naznanjalo praznik: cvetje, pesem, nasmehi in drobno vznemirjenje v očeh mladih, ki so prvič v polnosti sprejemali darove Svetega Duha. Pri sveti maši so sodelovali birmanci, starši, botri ter pevci, med katerimi so prevladovali starši in sorodniki birmancev.

Letos je bila birma še posebej edinstvena – pevski zbor je tokrat nastopil brez svoje zborovodkinje Kristine, ki je bila skupaj z nekaterimi pevci izbrana za botro. Vlogo vodje je z veseljem prevzela mamica Jerneja, ki je z žatnim glasom in vero v srcu vodila petje. Skuapj z Jernejo so kot solisti nastopili tudi starši Saša, Timotej in Kristina in navdušili vse prisotne. Še posebej je bil čustven nastop Jerneje in Timoteja, ki sta ob spremljavi itare zapela obhjilno pesem. Na orglah jih je spremljal Martin iz sosednje fare Raka, ki je s svojim igranjem dodal prazničnemu vzdušju poseben čar.

Ob koncu slovesnosti so se birmanci Krištof, Tristan, Žana ter mamici Petra in Kristina v imenu vseh iskreno zahvalili župniku Mateju in birmovalcu Petru Kokotcu za vse duhovne darove, spodbude in molitve, ki so jih prejeli v času priprave in same birme. V zahvalnem nagovoru so poudarili, da jih bo ta dan spremljal kot svetel spomin na srečanje z Božjo ljubeznijo in močjo Svetega Duha.

Ob koncu je v cerkvi odmevala iskrena beseda:
»Bohu hvala za ta dan!«
Hvala vsem, ki ste z delom, molitvijo, petjem in prisrčnostjo pomagali ustvariti praznik, ki je povezal župnijo, družine in otroke v eno samo veliko družino vere. Hvala tudi župnikovi mami in družini, da so poskrbeli za slavje v župnišču.

Kristina Ogorevc Račič

Fotogalerija!

Katehetsko pismo 2025

Vpisnica k verouku 2025

Vpisnica k verouku 1.razred