V soboto, 1. februarja, so imeli letošnji leskovški prvoobhajanci duhovno obnovo pred svojo prvo sv. spovedjo. Namen te priprave je bil pomagati otokom razumeti pomen sv. spovedi ter jih spodbuditi k iskrenemu spraševanju vesti in jim položiti na srce, da se pri vsaki spovedi srečamo z Jezusom, ki nas čaka ter nam želi pomagati in odpustiti grehe. Spoved pa ni le to, da nam Jezus odpusti grehe, temveč nas tudi potolaži, nam da svojih darov, moči, veselja, poguma za naprej.
Na začetku so s pomočjo prilike o izgubljeni ovci spoznali Jezusa, dobrega Pastirja, ki pusti v staji 99 ovc in se odpravi iskat ovco, ki se je izgubila. Četudi mora prehoditi dolgo in tvegano pot, je zelo srečen in vesel, ko ovčico najde ter jo pripelje nazaj k preostalim ovcam. Ta prilika poudarja Božjo ljubezen in skrb za vsakega posameznika, četudi se izgubi ali oddalji.
Sledilo je delo v treh skupinah, kjer so se prvoobhajanci na petih otokih preko kviza o sveti spovedi, prepevanja, uprizoritvi prilike o izgubljenem sinu, pogovoru o rešitvi zapletenih situacij ter župnikovi razlagi 10. Božjih zapovedi notranje pripravljali na srečanje z Božjim usmiljenjem. Na otokih so zbirali pet »P-jev«, ki so bili pogoj za namig, kje je skrita ovčka Breda. Rešitev seveda ni bila težka: v spovednici. Teh pet »P« je namreč potrebnih za dobro sv. spoved: premislim svoje grehe, pokesam se svojih grehov, poboljšati se hočem, povem svoje grehe, izpolnim pokoro.
Skupaj smo si še preko 10. Božjih zapovedi sprašali vest ter ponovili, kako poteka obred sv. spovedi. Nato pa je že napočil vznemirljiv trenutek, ko so se prvoobhajancem pridružili tudi starši, ki so svoje otroke pospremili v župnijsko cerkev, kjer je pri zakramentu sv. spovedi Jezus te njihove »zaklade« objel s svojim usmiljenem. Čutiti je bilo veliko veselje, ko so prvoobhajanci stopali iz spovednice in skupaj s starši ob prižgani krstni sveči skupaj opravili tudi prvo molitveno pokoro. S čistimi srci in objeti z Božjo ljubeznijo so skupaj odšli na svoje domove, kjer se je nadaljevalo veselo praznovanje.
Marjetka Furar Vidovič
