Velikonočno tridnevje smo v naši župniji začeli na Veliki četrtek, na dan duhovništva in evharistije, ko smo se spominjali Jezusove zadnje večerje z učenci. Pri sveti maši tega dne je župnik simbolično opral noge dvanajstim izbranim kot zgled tega, da smo kot kristjani poklicani služiti drug drugemu kakor nas je učil Jezus - v ljubezni in ponižnosti.
Veliki petek je edini dan v letu, ko v katoliški cerkvi ni maše, zato smo ob 19h začeli z obredi Velikega petka, ki so sestavljeni iz treh delov v katerih se slovesno spominjamo Jezusovega trpljenja na križu. V prvem je opravilo Božje besede, kjer smo brali pasijon iz Janezovega evangelija ter med drugim prosili za različne namene. V drugem delu smo častili križ v znamenje hvaležnosti in spoštovanja, v tretjem pa je potekal obhajilni obred, ko je duhovnik že posvečene hostije prinesel iz ječe, kamor jih je odnesel na veliki četrtek, po koncu obreda pa jih je odnesel v Božji grob.
Velikonočna sobota se je začela z blagoslovom ognja, skozi dan pa je potekal blagoslov velikonočnih jedi, ob 19h pa smo dan kronali z mašo vseh maš – slavjem Vstajenja, velikonočno vigilijo. Ime vigilija – lat. vigilare, pomeni pozorno paziti. Zato se na poseben način že na predvečer nedelje, v budnosti in pričakovanju, spominjamo Kristovega zmage na križu in njegovega vstajenja. To je tudi dan obnovitve krstnih zaobljub.
Kristus je vstal! Zame, zate, za nas. Kakor Njega ni mogel zadržati grob, tako tudi nas ne pušča v naših grobovih. Zato smo velikonočno nedeljo začeli z Velikonočno procesijo po Leskovcu, kjer smo s svojo prisotnostjo počastili Vstalega Kristusa in ga oznanjali tudi izven cerkvenih zidov. Po procesiji je sledila slovesna sveta maša ter še ena ob 10h.
Katarina Molan
