Z nami ostaja vse dni do
konca sveta…
Po zakramentih nam že v tem življenju daje
delež svojega večnega življenja.
Z darom nesmrtnosti
želi osrečiti vse nas!
V naša srca naj se zato naselita novo velikonočno veselje in upanje!
Vesele velikonočne praznike
vam želi uredniški odbor Marije na jezeru!
OSEBNA ZMAGA NAD SMRTJO
Tako v postnem, predvsem pa velikonočnem času, je veliko govora o življenju, smrti, vlogi trpljenja in življenjskih poteh, na katerih nosi vsak svoj(e) križ(e). Velika noč nam kot največji in najbolj slovesen krščanski praznik med drugim daje tudi povod za globoka razmišljanja o nas samih. Božične skrivnosti so morda res bolj opevane in vsesplošno priznane tudi med ateisti, ker se preko praznično okrašene okolice bolj vtisne v zavest in vsakdan slehernega posameznika, pa vendar je sporočilo Velike noči z nekega vidika mnogo bolj poglobljeno, nas bolj korenito spremlja tekom življenja. Osrednji dogodek velikonočnega vrhunca je, kot vemo, zmaga nad smrtjo in nad zlim. Poskusimo ugotoviti, kaj pomeni konkretno v našem življenju zmaga nad smrtjo. Morda ste se že kdaj srečali z mislijo, da ljudje pravzaprav samo enkrat umremo dokončno, v fizičnem smislu, v duhovnem in psihičnem smislu pa umiramo večkrat, lahko bi rekli »na obroke«. Majhne smrti so po eni strani vso tisto zlo in tisto slabo, ki se pogosto kopiči v nas, a obenem se zavedajmo, da je v vsaki najmanjši slabi izkušnji ali dogodku tudi marsikaj dobrega. In še nekoliko drugačna pozitivna stran kopičenja majhnih smrti –vsako »umiranje« posebej nas osebnostno krepi, nas dela močnejše in nam daje zagon, motivacijo za premagovanje novih težav. Ne glede na to, ali kot majhno umiranje jemljemo neuspeh na izobraževalni, poklicni ali karierni poti, slovo od hišnega ljubljenčka, razvezo s partnerjem/partnerko, smrt družinskega člana, prijatelja ali kateregakoli bližnjega, ki nam je bil pri srcu, razna razočaranja, izgubo vere in zaupanja bodisi v Boga bodisi v sočloveka – mnogo je primerov, a končni nauk je najverjetneje usmerjen najbolj v neotipljivo. V upanje. Moč. Vero. Ljubezen. Vsakdo izmed nas je že kdaj v življenju padel, staknil grde rane in se opotekal pod težo lastnega križa, ni pa tudi vsak vselej sposoben sebi v prid in sebi v dobro sprejeti zavedanje, da je ljubezen tista, ki vrača vero vase, da je upanje tisto, ki vrača moč v najbolj temnih trenutkih. Kakor v velikonočnem jutru slavimo Kristusovo zmago nad smrtjo, se tudi sami bojujmo proti slabemu, proti negativnemu, ki nas doleti ali s katerim se soočamo. Kajti če pademo in se nato poberemo, je to znamenje vztrajnosti in ko se rane, katere smo staknili,
zacelijo, sicer res ostanejo brazgotine, a le-te predstavljajo novo izkustvo, lastno doživetje, ki nas izuči, da morebitnih napak ne bomo ponavljali, da bomo prihodnjič, ko se srečamo s čim podobnim, delovali tako, da si prihranimo že doživeto zlo. Tako bodo ne le velikonočni prazniki, temveč naše celotno delovanje v vsakdanjem življenju, izpopolnjeno v duhu zadovoljstva, občutka osebnega napredka in močne povezanosti z vsem, kar nas obdaja. Zato naj bo letošnja Velika noč priložnost, da se zazremo sami vase, poiščemo v sebi tisto najlepše in najbolj dobro, kar lahko delimo z ostalimi ter se poskušamo preko sporočila velikonočne zmage izboljšati svoje življenje predvsem tako, da bomo zadovoljni in srečni mi sami. In verjemite, takšna občutja se odražajo navzven in spodbujajo tudi druge, da pričnejo delati na tem, da se lažje spoprijemajo z radostmi in tegobami ter obogatijo lasten obstoj. Naj bodo velikonočni prazniki polni miru, ljubezni in medsebojnega razumevanja v krogu ljudi, s katerimi ste si blizu in s katerimi delite dobro in slabo. Sporočilo, da vstajenje predstavlja novo življenje pa naj vas vodi na tiste poti, ki bodo tudi za vas nekaj novega, nekaj boljšega, nekaj lepega.
Doroteja Jazbec
BIRMANSKE DUHOVNE VAJE
Od petka, 1. aprila do nedelje, 3. aprila in nato še naslednji vikend, od 8. do 10. aprila so v Leničevem domu v Sajevcah potekale letošnje duhovne vaje za birmance. Najprej so bili na vrsti fantje, katerih skupina šteje 21 članov, v drugem delu pa je bilo 19 deklic. V petek okoli 19. ure smo se vsi zbra
li pred domom duhovnih vaj, nakar smo se namestili po sobah in razpakirali, napolnili želodčke ter kar takoj začeli z delom. No, ne ravno z delom, saj smo najprej prebili led z igro, nato pa je voditelj duhovnih vaj, g. župnik Janez Žakelj, v sodelovanju z našim bogoslovcem Dejanom in s pomočjo nas animatorjev, povedal zgodbo o soli. Naše duhovne vaje so namreč nosile naslov »POJDIMO SE SOLIT«. To pa ne pomeni, da smo se solili s kuhinjsko soljo. Glavno vodilo je bila beseda SOL. Pomen črk v besedi je Svoboda, Odgovornost in Ljubezen. To smo spoznavali preko različnih iger, pogovorov in zanimivih nalog. Že prvi večer pa je prišlo na vrsto tudi posebno presenečenje: Jezusova straža. To pomeni, da so birmanci sodelovati pri celonočnem čaščenju Svetega Rešnjega Telesa. Nekaterim vstajanje sredi noči in bedenje pred Najsvetejšim ni pomenilo nič, a na koncu je vendarle čisto vsak izmed udeležencev duhovnih vaj Jezusu podaril vsaj pol ure svojega časa. Po zelo kratki noči je sledila jutranja telovadba, nato zajtrk, po zajtrku pa smo se ponovno poglobili v našo duhovnost. Sledilo je »slano« razmišljanje in pogovori o spoštovanju Božjih zapovedi. Po odličnem kosilu nas je čakal najtežji del duhovnih vaj – dve uri tišine. 
Priznati moramo, da je tudi nam animatorjem tišina predstavljala velik izziv. Med tišino smo imeli možnost opraviti sveto spoved, namen pa je bil, da premišljujemo o svoji predanosti in odgovornosti do vere in Boga. V tem času tišine so birmanci dobili nalogo napisati spis z naslovom »Moja ljubezen«. Sledila je sveta maša, katere so se v soboto, 9. aprila udeležile tudi tri sestre redovnice iz Cerkelj ob Krki, ki so z nami delile svoje življenjske zgodbe. Proti večeru smo imeli nekaj prostega časa, ki pa smo ga izkoristili za igranje nogometa in boja med dvema ognjema. Po večerji nas je čakal zabavni večer s harmoniko, pozavno, kitaro, skeči in še marsičem. Noč je bila spet prekratka, po zajtrku pa nas je čakala le še priprava na nedeljsko sveto mašo, pospravljanje in zaključni pogovor o minulih dneh. Po kosilu in sveti maši pa smo si le še pomahali v pozdrav in veselo odbrzeli domov. Brum brum
Mateja in Maja, animatorki
Lepa so mladosti leta,
lep je maj, ko vse cveti,
na ta najlepši naš praznik,
Svetega Duha prejeli bomo
7. maja letos mi.
Na j utrdi nas v sveti veri,
s svetimi darovi naj obdari,
varuje naj nas na življenjski poti,
dobri Bog naj čuva in v nas še naprej živi.
———————————
Tako nekako bo lahko izgledalo naše vodilo vsem, ki bomo letos prejeli zakrament svete birme in vsem, ki bodo z nami ob tem našem velikem dogodku. Če razmislimo, je prejem sv. birme naš največji praznik v življenju. In prav je, da ga sprejmemo z vsem srcem in ostane z nami, dokler naše srce bije. Prijateljstvo z Bogom v življenju ne smeš nikoli pretrgati. Ko naše srce ugasne, bo Jezus poskrbel, da bomo ostali še naprej z njim.
Ob neki priliki je Jezus takole nagovoril svoje učence: »Ne imenujem vas več služabnike, ker služabnik ne ve, kaj dela njegov gospodar. Vas sem imenoval prijatelje, ker sem vam povedal vse, kar sem slišal od svojega Očeta«. Kljub neizmerni razliki med človekom in Bogom je človek poklican k prijateljstvu z Bogom. Če bomo živeli s Svetim Duhom, bomo doživeli prave čudeže in ostali bomo vedno mladi.
In kdo si ne bi želel ostati za vedno mlad? Že pesniki so pisali o tem. Res je, da se naše telo stara, vendar pa naša duša…, č skrbimo zanjo, nas ne bo izdala. Kako pomembni sta molitev in maša v našem življenju, vidimo šele takrat, ko naše prošnje obrodijo sadove.
Zakramenti so za nas sveta znamenja, ki lahko zbledijo ali zažarijo. Da Sveti Duh lahko deluje, ga moraš ne samo sprejeti, ampak se mu tudi prepustiti. Ob raznih stiskah, nesoglasjih ali drugih neprijetnih stvareh, ki so na videz slabe, se moramo pogovarjati. Kmalu bomo ugotovili, da stvari, ki so na prvi pogled slabe in se nam zdijo nerešljive, Bog lahko obrne v dobro.
Že sama priprava na sveto birmo nas je duhovno obogatila, saj smo še bolj pogledali v svojo notranjost. Razmišljamo kakšno pot do vere smo v teh letih od prvega svetega obhajila prehodili in kako bomo o tem govorili tudi svojim otrokom, saj bo osebno pričevanje veliko več vredno kot tema brez pričevanja. Mislim, da se moramo ravno zaradi njih in ostalih rodov potruditi, da vero ohranimo in z njo živimo tudi v času po birmi.
Zala Kržan
POGOVOR Z BIRMANCI
V soboto, 7. maja bo naša župnija v znamenju praznika svete birme. Novomeški škof msgr. Andrej Glavan bo namreč enaindvajsetim fantom in devetnajstim dekletom podelil zakrament Svetega Duha. Pred tem pomembnim dogodkom smo jim zastavili tri vprašanja, na katera nam takole odgovarjajo.
ZAKAJ ŽELIŠ ITI K BIRMI IN KAJ OD BIRME PRIČAKUJEŠ ? 
Lara Gramc: S pripravami na birmo in podrobnejšim učenjem krščanskega nauka spoznavam svojo vero in vero svojih staršev, bolj razumem potek maše in besede s katerimi pri njej verniki sodelujemo.
Anja Pacek: Birma je še en korak v mojem življenju, je potrditev tega, kar sem in kar verujem. Pričakujem, da bom še vedno hodila k maši.
Rihard Jarkovič: To, da redno hodiš k sveti maši, redno moliš in se vsak dan trudiš da narediš čim manj grehov, pokažeš že s svetim krstom, prvim svetim obhajilom. To darilo Boga, ki ga bom prejel mi bo tudi pomagalo usmerjati svojo sestrico Julio na poti življenja ter verskega življenja.
Špela Vegelj: Dan, ko prejmeš zakrament svete birme, ni samo dan, ko dobimo dar ampak dan, ko prejmemo darove, ki se ne izbrišejo, ne izgubijo pomena in ne izginejo. Ostanejo tu med nami. Darila se uničijo, denar porabimo, oblačila prerastemo in nič nam ne ostane. Zato se vsi birmanci premalo zavedamo, kaj vse nam Sveti Duh pri sveti birmi podeli. To se nam sedaj zdi le ena dogodivščina oziroma en dogodek v življenju več.
Luka Barbič: Predvsem pa pričakujem, da bo vez med mano in Bogom od sedaj še trdnejša. Hočem pomagati ljudem, ki so potrebni pomoči in biti do vseh enako dober in ne delati razlik med njimi. Upam, da bom po birmi to postal in nikoli zašel s prave poti.
Nina Urbanč: Ko bom prejela Svetega Duha, bi rada še bolj zavzeto molila in Jezusa prosila za srečno življenje mene, moje družine, prijateljev, znancev in vseh ljudi na tem svetu, ki trpijo in so postavljeni pred hude življenjske preizkušnje.
David Božič: Pričakujem, da bom vedel več o Jezusu in njegovem življenju.
Nina Mirt: K sveti birmi želim iti zato, ker bi se rada še bolj zbližala z Bogom, ter da bi postala dober in popoln Božji otrok.
KAKO SI PREDSTAVLJAŠ SVOJE KRŠČANSKO ŽIVLJENJE PO BIRMI?
Matej Rostohar: Krščansko življenje po birmi bo zagotovo v znamenju Boga, kajti Bog je tisti, ki te vodi po pravih poteh v življenju. Želim se še naprej udeleževati bogoslužja, obhajanja praznikov, prejemati zakramente,…
Maria Pesterean: Po birmi si bom prizadevala, da bom molila za svojo družino, prijatelje in sorodnike. Sedaj opažam, da je čedalje manj otrok pri maši, še posebno tistih, ki so birmo že opravili, vendar jaz upam, da bom boljša.
Monika Kuhar: V prvi vrsti se od birmanca pričakuje, da bo živel zgledno krščansko življenje. Da hodim še naprej k maši in molim je torej samoumevno. Pomagati drugim in skrb zanje je tudi ena od mnogih odgovornosti birmanca.
Klemen Podpadec: Po birmi bom še vedno preprost kristjan, le da bom še bolj povezan z Bogom in tudi s svojim botrom.
Nejc Plankar: Predstavljam si to življenje, a ga je težko izraziti v besedah. Zamislil sem si ga nekako tako: obisk maše, obhajilo, obhajanje praznikov, da sem pri maši tudi med počitnicami, grem večkrat k sv. spovedi, redna molitev,….
Sandra Mavsar: Tudi po birmi bom redno obiskovala sv. mašo, molila vsak dan zjutraj in zvečer.
Tea Orožen: Po sveti birmi bom postala vzorna kristjanka. Še bolj se bom poglobila v svojo vero. Pričakujem, da bom s svojim obnašanjem še naprej vzor vsem okoli sebe.
Peter Mlakar: Življenje po birmi si predstavljam kot dobro, lepo in krščansko.
Anastazija Brašnič: Vsako nedeljo bom obiskovala sveto mašo in vsak dan molila.
KAKO SI SE ODLOČIL/A ZA BOTRA IN KAJ OD NJEGA PRIČAKUJEŠ ?
Anamarija Lakner: Z njim se bom lahko pogovorila. Od njega pričakujem, da mi bo stal ob strani, ne pa, da mi bo kupil veliko daril in mi dal čim več denarja. Moj boter bo v glavnem »kul«!
Nejc Arh: Moj boter je zelo preprost, čeprav ima visoko izobrazbo in dobro službo. Vendar ni domišljav, samovšečen in napihnjen. Vedno pride k meni in me vpraša kako sem. Ima veliko izkušenj in znanja, da na vsako vprašanje najde odgovor.
Luka Arh: Od botra pričakujem, da bo molil in me podpiral v težkih življenjskih časih. Darila od njega ne pričakujem velikega, kajti še ne hodi v službo in nima denarja. K birmi pa ne grem zaradi darila.
Kaja Hiti: Moja botra sodeluje pri različnih organizacijah kot so Karitas,… hodi na romanja in obiskuje duhovne vaje. Pričakujem, da mi bo delila nasvete, ki me bodo vodili po poteh poštenja, razumevanja do sočloveka in krščanskega življenja.
Špela Budački: Za botro sem se odločila, ker vem, da bo molila zame in mi bo v zgled. Od nje pričakujem, da se bova dobro razumeli.
Maja Kozole: Moja botra vem, da mi bo v duhovno oporo. Ker svoji botri zaupam, vem da bo to naredila in me spremljala skozi življenje.
Maja Račič: Za botro sem si izbrala teto, ki mi je že krstna botra. Zelo rada obiskuje sveto mašo. Med nama je in bo še naprej prijateljski odnos.
Tadej Koretič: Pričakujem, da bo moj boter zvest in da me bo vodil po pravih poteh.
zbral in pripravil Dejan Pavlin
SVETA KRIZMA – OLJE 
