Letos praznujemo tisoč let Župnije Žalostne Matere Božje v Leskovcu pri Krškem, katere prvotna cerkvica na tem mestu je bila posvečena Mariji Vnebovzeti. Na praznik Marijinega vnebovzetja, ko v župniji poteka farno žegnanje, je ob somaševanju domačega župnika Mateja Gnidovca in upokojenega grkokatoliškega duhovnika Mihajla Jozafata Hardija slovesno bogoslužje vodil kardinal msgr. dr. Franc Rode. V imenu celotne župnije ga je na začetku svete maše pozdravil Iztok Starc in mu zaželel prijetno počutje v naši župniji.
V svojem uvodnem nagovoru je kardinal Franc Rode izpostavil častitljivo obletnico, odkar je v župniji navzoč Jezus Kristus v sveti evharistiji in nam v dnevih preizkušenj stoji ob strani Marija tolažnica žalostnih. Mineva tisoč let, odkar Cerkev oznanjuje besede evangelija in razodeva ljubezen, s katero nas Bog Oče povezuje v eno veliko družino in nam odpira obzorja večnega življenja. Pozval nas je, naj se za to milost zahvalimo Bogu z besedami Marijinega slavospeva Moja duša poveličuje Gospoda.
Kardinal Rode je pridigo začel s starodavno zgodbo o grehu prvega človeka in obljubi odrešenja po ženi, kar ima svoj zgodovinski pomen in simbolno sporočilo – pripoveduje o začetku človeštva in je zgodba, ki se ponavlja iz roda v rod. O boju med ženo in kačo, ki je zavedla prvega človeka, govori tudi razodetje sv. Janeza (Raz 11,19;12,1-6.10): »/…/žena, obdana s soncem, in pod njenimi nogami mesec in na njeni glavi venec iz dvanajstih zvezd/…/« V tej prispodobi lahko vidimo ženo, ki je pralik in vzor Cerkve, Jezusovo Mater Marijo.
»Jezus je Marijo po smrti z dušo in telesom vzel k sebi v nebeško slavo. Marija Vnebovzeta kot prva poveličana je tudi obljuba in jamstvo naše zmage nad smrtjo in vir upanja na poti v nebeško domovino,« je o pomenu praznika Marijinega vnebovzetja poudaril kardinal Franc Rode. »Marijino vnebovzetje kot popolno uresničenje odrešenja človeka v njegovem telesu in njegovi duhovni razsežnosti je prvi korak, ki ga je storil Bog v smeri nove zemlje in novega neba.« Krščanstvo iz stoletja v stoletje omogoča izkušnjo milosti, osvoboditev od greha in duhovne smrti in vstop v nov svet.
Svojo pridigo je kardinal Rode zaključil s prošnjo Bogu, naj nam daje duha modrosti in razsvetljeno srce, da bi razumeli, kakšno je naše upanje in kako neizmerna je Božja moč, ki jo je udejanjil v Kristusu, ko ga je obudil od mrtvih in je k svoji zmagi pridružil Mater Marijo. Ona živi v večni slavi in nas vabi, da si vzamemo njeno življenje za zgled in se s prošnjami obračamo nanjo.
Davida Lovšin Jagrič se je kardinalu Rodetu zahvalila, da je v naši župniji ob tako častitljivi obletnici daroval sveto mašo in nas utrdil v veri ter mu čestitala za diamantni jubilej mašništva, ki ga praznuje v tem letu.
V zaključnem nagovoru se je kardinal Franc Rode zahvalil domačemu župniku Mateju Gnidovcu, ki je pred dvema letoma prevzel vodenje župnije, za njegovo gorečnost v duhovniški službi. Pozval je župljane, da smo svojemu duhovnemu pastirju v oporo, in izrazil upanje, da se v prihodnjih letih tudi v naši župniji spet obudi kakšen duhovni poklic.
Po zaključenem bogoslužju je sledilo druženje faranov v prijetni senci za cerkvijo, kjer smo ob skrbno pripravljenem pecivu naših gospodinj in osvežilni pijači lahko poklepetali.
Da je bila žegnanjska slovestnost tako lepo izpeljana, so bili zaslužni številni – možje in žene, ki so uredili okolico cerkve, počistili cerkev in jo okrasili, postavili mlaje, pripravili pecivo in pijačo na pogostitev. Za lepo bogoslužje so poskrbeli ministranti, pritrkovalci, bralki beril in pevci cerkvenega pevskega zbora z zborovodkinjo Kristino Lovšin Salmič in solistko Mihaelo Komočar Gorše.

M.P.

Fotogalerija!

Zagorje pri Lesičnem – Lurška jama – Olimje

V nedeljo smo se župljani iz Župnije Leskovec pri Krškem odpravili na romanje v Zagorje pri Lesičnem. Že ob prihodu nas je pozdravil mir in lepota kraja, ki slovi po mogočni baročni cerkvi Zagorske Matere Božje, zgrajeni leta 1661. Po legendi se je grofu Ignacu Marii Attemsu prikazala Marija in ga prosila, naj ji zgradi cerkev – prošnjo je izpolnil še z večjim zanosom, ko ga je po pripovedovanju čudežno rešila iz turškega ujetništva.

Svečano mašo je daroval naš župnik Matej Gnidovec, bogoslužje pa je s petjem polepšal pevski zbor naše župnije ob spremljavi organistke Natalije Vakselj. V pridigi se je naš župnik osredotočil na vero in romanje. Vera je obljuba, ki je izrečena v srce vsakega izmed nas, je povedal. Po maši so nas domačini prijazno pogostili, nato pa smo se odpravili k Lurški jami – naravni spodmol v peščenjaku, visok do 17 metrov in širok do 38 metrov. V njem je preprosto svetišče in izvir, za katerega romarji verjamejo, da zdravi oči. Jama je bila nekoč zasuta in uporabljena kot smetišče, a je lokalna skupnost pokazala izjemen posluh – uredila jo je in vključila v Marijino romarsko pot, ki povezuje številna svetišča v Sloveniji in sosednjih državah.

Naše romanje se je nadaljevalo v Olimje, kjer nas je v cerkvi sv. Lovrenca sprejel brat Jože. Z obilico humorja nam je predstavil zgodovino župnije in cerkve ter izpostavil, da imajo kar osem oltarjev. Ob tem je šaljivo dodal, da naša župnijska cerkev nima toliko oltarjev, a je zagotovo lepša. In prav ima – saj je naša župnija in župnijska cerkev, posvečena Materi žalostni, vir naše topline, vere in pripadnosti.

Poleg cerkve smo obiskali še staro lekarno, ki je po besedah patra tretja najstarejša tovrstna lekarna v Evropi, in seveda čokoladnico, kjer smo se prepričali, da ima tudi sladkost svoje mesto na romanju.

Tako smo v enem dnevu združili molitev, zgodovino, naravne lepote, prijazne ljudi in tudi kanček sladkobe. In čeprav smo obiskali dve izjemni Marijini svetišči, se bomo vedno znova radi vračali naši Mariji v Leskovec, kjer je naš dom, naša vera in naša skupnost.

Darja Dobršek

Fotogalerija!

V Leskovcu pri Krškem na julijsko nedeljo, po godu sv. Ane, vsako leto obhajamo žegnanje v romarski cerkvi sv. Ane. Na njeno družino nas v tej podružnični cerkvi spomni velika oltarna slika sv. Ane z Marijo v naročju in s sv. Joahimom ob strani.
V letošnjem jubilejnem letu smo farani Leskovca prejeli izjemno milost, da je tokratni sveti maši ob 8. in 10. uri vodil letošnji novomašnik g. Matija Golob, ob pomoči domačega župnika g. Mateja Gnidovca.
Kljub deževnemu vremenu se nas je zbralo mnogo faranov od blizu in daleč, mladi in manj mladi. Žene in matere smo se priporočile zavetnici sveti Ani in jo prosile za modrost pri vzgoji otrok ter za srečen zakon; možje in očetje pa svetemu Joahimu, da bi bili trdni in navzoči v družini in zakonu.
Novomašnik g. Matija Golob nas je spomnil na življenjsko pot Marijinih staršev – svetega Joahima in svete Ane, ki sta po mnogih letih upanja na potomca končno dobila hčer Marijo, Jezusovo mati. Starša sta držala obljubo in pri Marijinih treh letih sta jo dala v varstvo in vzgojo v tempelj. Novomašnik je poudaril pomen starih staršev pri vzgoji vnukov in tudi na lastnem primeru, ko sedaj babica, ki ne more več fizično delati, še vedno moli zanj.
Ob angelskih glasovih župnijskega mešanega pevskega zbora Leskovec pri Krškem je tudi preostalo občestvo uglašeno sledilo sveti maši. Cerkev sv. Ane je bila za to žegnanje še posebej urejena in okrašena, za kar so poskrbeli bližnji farani Gmajne. Oltar pa so krasili novi prti, tudi trud domače faranke.
Ob koncu svete maše je novomašnik podelil novomašni blagoslov vsem navzočim, domači župnik pa spominsko podobico z detajli cerkve sv. Ane. Domov smo se odpravili z nalogo, da obiščemo stare starše ali ostarele ter se jim tako zahvalimo za prizadevanja in trud pri družinski vzgoji.

Mateja Colarič Bajc

Fotogalerija!

Na slovesni praznik svetega Rešnjega telesa in krvi smo se tudi leskovški farani odzvali na melodije pritrkovalcev in se zbrali v farni cerkvi pri večerni sveti maši ter se zahvalili za Božjo ljubezen. Že v začetku sv. maše se je g. župnik Matej zahvalil vsem prisotnim, ki smo si v četrtkovem večeru vzeli čas za molitev in češčenje Jezusa v Najsvetejšem zakramentu. V 1. berilu iz 1. Mojzesove knjige smo poslušali Božjo besedo, kako je sálemski kralj in duhovnik Melkízedek daroval kruh in vino. Župnijski mešani pevski zbor je nadaljeval uglašeno angelsko petje s Psalmom 110, ki se je navezovalo na 1. berilo. V 2. berilu iz 1. pisma apostola Pavla Korinčanom smo se zavedli, da kadar jemo kruh in pijemo iz keliha, oznanjamo Gospodovo smrt. Po peti pesmi slednici in Aleluji smo v Kristusovem evangeliju po Luki poslušali, kako je Jezus kljub le petim hlebom in dvema ribama nahranil okoli pet tisoč mož. Podrobneje je v nadaljevanju g. župnik razložil, kaj pomeni zakrament svete evharistije oz. zakrament sv. Rešnjega telesa in krvi.

Po končani sv. maši smo se odpravili v procesiji proti štirim postavljenim oltarjem okoli farne cerkve Marije na jezeru, kjer smo pri vsakem oltarju prosili za Cerkev, mir na svetu, ki je danes tako krhki, blagoslov polj, vrtov, vinogradov in sadovnjakov ter naše domovine in za posvetitev našega dela. V procesiji so za križem sledili otroci, ki so potresali cvetje pri posameznih oltarjih, pevci, ministranti, nosilci bander, nebo z župnikom in najsvetejšim v monštranci ter ostalo občestvo.

Za oltar pri Križu je bila zadolžena za pripravo in okrasitev soseska sv. Valentina, drugi oltar pod cerkvijo je okrasila in pripravila soseska sv. Pavla, tretji oltar za prezbiterijem je pripravila soseska sv. Martina in četrti oltar pri stranski kapeli je pripravila soseska sv. Urha. Zaključek procesije je bil v cerkvi pri glavnem oltarju z blagoslovom.

Vsi sodelujoči v Telovski procesiji smo z majhnimi stvarmi skupaj prispevali k dostojanstvenemu bogoslužju na zapovedani in slovesni praznik.

Mateja CB

Fotogalerija!