V nedeljo, 28. septembra 2025, je župnija Leskovec pri Krškem doživela enega najlepših trenutkov v življenju župnije – slovesnost svete birme. V sončnem dopoldnevu je 31 deklet in fantov prejelo darove Svetega Duha. Slovesnost je vodil generalni vikar g. Peter Kokotec, ki je s toplino, nasmehom in spodbudno besedo mlade nagovoril k pogumni in živi veri. Na pot priprave jih je z gorečnostjo spremljal domači župnik g. Matej Gnidovec, ki je birmance in njihove družine v mesecu septembru vodil skozi dneve duhovne poglobitve.

Priprave na birmo so bile resnično bogate in doživete. Devetdnevna priprava in duhovna obnova, srečanja z župnikom in birmovalcem so birmance vodila k boljšemu razumevanju pomena zakramenta in Božje prisotnosti v vsakdanjem življenju. Posebno doživetje je bilo srečanje z g. Petrom Kokotcem, ki je otroke spodbudil k pogovoru o veri, zaupanju in ljubezni do Boga – ne kot o dolžnosti, temveč kot o življenjskem daru in milosti, ki jo lahko prejmeš, če Boga povabiš v svoje srce.

V dneh pred velikim praznikom je bilo v župniji čutiti resnično skupnostno vzdušje. Očetje birmancev so s ponosom postavili visoke mlaje, okrašene z zelenimi bršljanovimi kitami, ki sta jih sešili mamica Milena in birmanka Ema. Mamice so poskrbele za čiščenje cerkve in okolice ter za zelenje za krašenje cerkve.

Deveterodnevna priprava je postala pravi duhovno-glasbeni praznik, saj med letošnjimi starši ne manjka pevcev in glasbenikov. Ob spremljavi naše Natalije na orglah so se vsak večer po cerkvi razlegali glasovi hvaležnosti, prošnje in veselja. Birmanci Krištof in Tristan, ki sicer tudi redno ministrirata, sta vsak večer s svojo prisotnostjo in služenjem bogatila sveto mašo. Med sodelujočimi je bila tudi mamica Milka, ki je z branjem Božje besede prispevala k lepoti bogoslužja.

Na dan svete birme so birmanci skupaj s svojimi botri v slovesni procesiji vstopili v cerkev ob petju pesmi Pridi, Sveti Duh, ki je napolnila prostor z občutkom svetosti in pričakovanja. Vse je naznanjalo praznik: cvetje, pesem, nasmehi in drobno vznemirjenje v očeh mladih, ki so prvič v polnosti sprejemali darove Svetega Duha. Pri sveti maši so sodelovali birmanci, starši, botri ter pevci, med katerimi so prevladovali starši in sorodniki birmancev.

Letos je bila birma še posebej edinstvena – pevski zbor je tokrat nastopil brez svoje zborovodkinje Kristine, ki je bila skupaj z nekaterimi pevci izbrana za botro. Vlogo vodje je z veseljem prevzela mamica Jerneja, ki je z žatnim glasom in vero v srcu vodila petje. Skuapj z Jernejo so kot solisti nastopili tudi starši Saša, Timotej in Kristina in navdušili vse prisotne. Še posebej je bil čustven nastop Jerneje in Timoteja, ki sta ob spremljavi itare zapela obhjilno pesem. Na orglah jih je spremljal Martin iz sosednje fare Raka, ki je s svojim igranjem dodal prazničnemu vzdušju poseben čar.

Ob koncu slovesnosti so se birmanci Krištof, Tristan, Žana ter mamici Petra in Kristina v imenu vseh iskreno zahvalili župniku Mateju in birmovalcu Petru Kokotcu za vse duhovne darove, spodbude in molitve, ki so jih prejeli v času priprave in same birme. V zahvalnem nagovoru so poudarili, da jih bo ta dan spremljal kot svetel spomin na srečanje z Božjo ljubeznijo in močjo Svetega Duha.

Ob koncu je v cerkvi odmevala iskrena beseda:
»Bohu hvala za ta dan!«
Hvala vsem, ki ste z delom, molitvijo, petjem in prisrčnostjo pomagali ustvariti praznik, ki je povezal župnijo, družine in otroke v eno samo veliko družino vere. Hvala tudi župnikovi mami in družini, da so poskrbeli za slavje v župnišču.

Kristina Ogorevc Račič

Fotogalerija!

Katehetsko pismo 2025

Vpisnica k verouku 2025

Vpisnica k verouku 1.razred

Letos praznujemo tisoč let Župnije Žalostne Matere Božje v Leskovcu pri Krškem, katere prvotna cerkvica na tem mestu je bila posvečena Mariji Vnebovzeti. Na praznik Marijinega vnebovzetja, ko v župniji poteka farno žegnanje, je ob somaševanju domačega župnika Mateja Gnidovca in upokojenega grkokatoliškega duhovnika Mihajla Jozafata Hardija slovesno bogoslužje vodil kardinal msgr. dr. Franc Rode. V imenu celotne župnije ga je na začetku svete maše pozdravil Iztok Starc in mu zaželel prijetno počutje v naši župniji.
V svojem uvodnem nagovoru je kardinal Franc Rode izpostavil častitljivo obletnico, odkar je v župniji navzoč Jezus Kristus v sveti evharistiji in nam v dnevih preizkušenj stoji ob strani Marija tolažnica žalostnih. Mineva tisoč let, odkar Cerkev oznanjuje besede evangelija in razodeva ljubezen, s katero nas Bog Oče povezuje v eno veliko družino in nam odpira obzorja večnega življenja. Pozval nas je, naj se za to milost zahvalimo Bogu z besedami Marijinega slavospeva Moja duša poveličuje Gospoda.
Kardinal Rode je pridigo začel s starodavno zgodbo o grehu prvega človeka in obljubi odrešenja po ženi, kar ima svoj zgodovinski pomen in simbolno sporočilo – pripoveduje o začetku človeštva in je zgodba, ki se ponavlja iz roda v rod. O boju med ženo in kačo, ki je zavedla prvega človeka, govori tudi razodetje sv. Janeza (Raz 11,19;12,1-6.10): »/…/žena, obdana s soncem, in pod njenimi nogami mesec in na njeni glavi venec iz dvanajstih zvezd/…/« V tej prispodobi lahko vidimo ženo, ki je pralik in vzor Cerkve, Jezusovo Mater Marijo.
»Jezus je Marijo po smrti z dušo in telesom vzel k sebi v nebeško slavo. Marija Vnebovzeta kot prva poveličana je tudi obljuba in jamstvo naše zmage nad smrtjo in vir upanja na poti v nebeško domovino,« je o pomenu praznika Marijinega vnebovzetja poudaril kardinal Franc Rode. »Marijino vnebovzetje kot popolno uresničenje odrešenja človeka v njegovem telesu in njegovi duhovni razsežnosti je prvi korak, ki ga je storil Bog v smeri nove zemlje in novega neba.« Krščanstvo iz stoletja v stoletje omogoča izkušnjo milosti, osvoboditev od greha in duhovne smrti in vstop v nov svet.
Svojo pridigo je kardinal Rode zaključil s prošnjo Bogu, naj nam daje duha modrosti in razsvetljeno srce, da bi razumeli, kakšno je naše upanje in kako neizmerna je Božja moč, ki jo je udejanjil v Kristusu, ko ga je obudil od mrtvih in je k svoji zmagi pridružil Mater Marijo. Ona živi v večni slavi in nas vabi, da si vzamemo njeno življenje za zgled in se s prošnjami obračamo nanjo.
Davida Lovšin Jagrič se je kardinalu Rodetu zahvalila, da je v naši župniji ob tako častitljivi obletnici daroval sveto mašo in nas utrdil v veri ter mu čestitala za diamantni jubilej mašništva, ki ga praznuje v tem letu.
V zaključnem nagovoru se je kardinal Franc Rode zahvalil domačemu župniku Mateju Gnidovcu, ki je pred dvema letoma prevzel vodenje župnije, za njegovo gorečnost v duhovniški službi. Pozval je župljane, da smo svojemu duhovnemu pastirju v oporo, in izrazil upanje, da se v prihodnjih letih tudi v naši župniji spet obudi kakšen duhovni poklic.
Po zaključenem bogoslužju je sledilo druženje faranov v prijetni senci za cerkvijo, kjer smo ob skrbno pripravljenem pecivu naših gospodinj in osvežilni pijači lahko poklepetali.
Da je bila žegnanjska slovestnost tako lepo izpeljana, so bili zaslužni številni – možje in žene, ki so uredili okolico cerkve, počistili cerkev in jo okrasili, postavili mlaje, pripravili pecivo in pijačo na pogostitev. Za lepo bogoslužje so poskrbeli ministranti, pritrkovalci, bralki beril in pevci cerkvenega pevskega zbora z zborovodkinjo Kristino Lovšin Salmič in solistko Mihaelo Komočar Gorše.

M.P.

Fotogalerija!

Zagorje pri Lesičnem – Lurška jama – Olimje

V nedeljo smo se župljani iz Župnije Leskovec pri Krškem odpravili na romanje v Zagorje pri Lesičnem. Že ob prihodu nas je pozdravil mir in lepota kraja, ki slovi po mogočni baročni cerkvi Zagorske Matere Božje, zgrajeni leta 1661. Po legendi se je grofu Ignacu Marii Attemsu prikazala Marija in ga prosila, naj ji zgradi cerkev – prošnjo je izpolnil še z večjim zanosom, ko ga je po pripovedovanju čudežno rešila iz turškega ujetništva.

Svečano mašo je daroval naš župnik Matej Gnidovec, bogoslužje pa je s petjem polepšal pevski zbor naše župnije ob spremljavi organistke Natalije Vakselj. V pridigi se je naš župnik osredotočil na vero in romanje. Vera je obljuba, ki je izrečena v srce vsakega izmed nas, je povedal. Po maši so nas domačini prijazno pogostili, nato pa smo se odpravili k Lurški jami – naravni spodmol v peščenjaku, visok do 17 metrov in širok do 38 metrov. V njem je preprosto svetišče in izvir, za katerega romarji verjamejo, da zdravi oči. Jama je bila nekoč zasuta in uporabljena kot smetišče, a je lokalna skupnost pokazala izjemen posluh – uredila jo je in vključila v Marijino romarsko pot, ki povezuje številna svetišča v Sloveniji in sosednjih državah.

Naše romanje se je nadaljevalo v Olimje, kjer nas je v cerkvi sv. Lovrenca sprejel brat Jože. Z obilico humorja nam je predstavil zgodovino župnije in cerkve ter izpostavil, da imajo kar osem oltarjev. Ob tem je šaljivo dodal, da naša župnijska cerkev nima toliko oltarjev, a je zagotovo lepša. In prav ima – saj je naša župnija in župnijska cerkev, posvečena Materi žalostni, vir naše topline, vere in pripadnosti.

Poleg cerkve smo obiskali še staro lekarno, ki je po besedah patra tretja najstarejša tovrstna lekarna v Evropi, in seveda čokoladnico, kjer smo se prepričali, da ima tudi sladkost svoje mesto na romanju.

Tako smo v enem dnevu združili molitev, zgodovino, naravne lepote, prijazne ljudi in tudi kanček sladkobe. In čeprav smo obiskali dve izjemni Marijini svetišči, se bomo vedno znova radi vračali naši Mariji v Leskovec, kjer je naš dom, naša vera in naša skupnost.

Darja Dobršek

Fotogalerija!