O ROMAR MOJ, LE TU POSTOJ, PRI MENI TI GOSTUJ NOCOJ. ODPRI SRCE, IZLIJ GORJE, SAJ VEDNO ČAKAM TU NA TE…
Vsakoletno romanje leskovških faranov na Brezje je bilo letos v soboto 14. oktobra 2023. Ponovno smo napolnili dva avtobusa romarjev. Mogoče eden zadnjih dni čudovitega skoraj še poletnega vremena, smo se podali na pot z enim in največjim ciljem, da pridemo na Brezje. Vsem že zelo dobro znano pot je zelo lepo popestril in obogatil naš gospod župnik Matej Gnidovec. Na romarskih poteh se vedno poje in moli. Ker je oktober mesec rožnega venca in ker nas je pot peljala k Mariji na Brezje, smo temu primerno tudi peli in molili. Župnik Matej je na zelo zanimiv način pripovedoval tudi zanimivosti o krajih skozi kater nas je vodila pot. Na Brezje je prišel vsak s svojim namenom. Vedno, ko gre človek na božjo pot, ponese s seboj želje, zahvale, prošnje. Tudi mi smo imeli v srcu in na duši nekaj, kar smo tam odložili in izročili. Vsak je imel čas za sebe, za obisk cerkve, sodelovanje pri maši, ki je potekala na dvorišču pred baziliko, kjer se je zbralo veliko romarjev tudi iz drugih krajev Slovenije. Gospod župnik Matej je somaševal, Natalija pa je prebrala berilo. Ob 12. uri smo se zbrali vsi skupaj na stopnišču in naredili skupno fotografijo, ki pokaže veliko skupino nasmejanih in zadovoljnih ljudi, ker smo »nekaj« odložili in izročili naši Materi božji. Potovanje smo nadaljevali v smeri Lesc, kjer smo imeli skupno kosilo. Sledila je pot proti Suhi krajini. Ustavili smo se v vasi Krka, kjer nas je sprejel zelo prijazni župnik Dejan Pavlin, ki se ga mnogi spominjamo še iz časa, ko je v naši leskovški župniji opravljal prakso. Iskreno se je razveselil našega obiska, predstavil svojo faro z zavetnikoma svetega Kozme in Damijana in nam ponudil tudi okrepčilo. Za vse njegovo gostoljubje smo mu iz srca hvaležni. Pot nas je popeljala še v Žužemberk. To pa je domači kraj našega gospoda župnika Mateja. Povzpeli smo se na hrib, kjer stoji čudovita cerkev sv. Mohorja in Fortunata. V cerkvi smo z gospodom Matejem imeli pete litanije. Nato nas je pozdravil žužemberški župnik Franc Vidmar. Predstavil nam je izredno zanimivo zgodovino njihove fare, opisal grozodejstva, ki so jih doživljali tamkajšnji farani in župnik med 2. svetovno vojno in po njej. Ker pa je njihova cerkev skoraj nova, saj je bila obnovljena in dograjena že v času, ko je Slovenija samostojna, je vredna ogleda in občudovanja. Ko vidiš, da je tudi danes še mogoče narediti cerkev s čudovito notranjo opremljenostjo spoznaš, da ljudje še verjamejo v dobro in priznavajo Boga za svojega, ki ga je vredno in moramo častiti. Po obisku cerkve nas je župnik Matej povabil na pijači in prigrizek, ki so ga pripravili njegovi domači. Tako smo spoznali še delček življenja našega župnika, ki prihaja iz kroga zelo prijaznih in gostoljubnih ljudi. Pokazal nam je tudi svojo rojstno hišo, ki stoji nedaleč stran od cerkve. Iskrena hvala tudi župnikovi družini, da smo naše romanje zaključili obogateni z novimi spoznanji, doživetji in polni radosti v srcu.
…KAR PROSIŠ TI, SE VSE ZGODI, KER MATI MARIJA TU ZA TE STOJI.
Vesna Vizlar
Fotogalerija!
